Prijava na e-novice

Družabne mreže

Hitre povezave

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

WRỐBLESKI, Zygmunt Florenty

* 28. 10. 1845, Hrodna, Belorusija
† 16. 4. 1888, Krakov, Poljska

fizik

Po končani gimnaziji v Hrodni leta 1862 je W. pričel študirati na Fizikalno-matematični fakulteti Univerze St. Wlodimir v Kijevu. Leta 1863 se je udeležil januarskega upora, kjer so ga aretirali in izgnali v Rusijo. Po 6-ih letih ujetništva se je poskusil dalje izobraževati in je postal gostujoči študent na Univerzi Friedricha-Wilhelmsa v Berlinu.
Nato je delal kot asistent Philipa Gustava Jollyja na Univerzi v Münchnu. Tam je objavil svojo prvo znanstveno razpravo Raziskave o električnih pobudah s pomočjo mehanskih pripomočkov, ki je bila priznana kot disertacija. Nato je postal asistent Augusta Kundta v Straßburgu. Skupaj sta raziskovala področje difuzije plinov. W. se je s tem delom habilitiral kot visokošolski učitelj. Leta 1880 je W. prejel štipendijo Krakovske akademije znanosti, ki mu je omogočila obisk Londona, Oxforda in Cambridgea in je zadostovala tudi za nadaljevanje raziskav lastnosti plinov pod vodstvom H. Debray na Ecolé Normalé Superiéure v Parizu. Takrat je W. med uporabo lastnih naprav odkril hidratiziran kristalni ogljikov dioksid (CO28H2O) in definiral njegovo strukturo.
Leta 1882 se je vrnil v Krakov, kjer je prevzel katedro fizike na Univerzi Jagiellon. Leta 1883 je spoznal Karola Stanisława →Olszewskija in začel z raziskavami utekočinjenega zraka. Aprila 1883 jima je uspelo, tako imenovane permanentne pline: kisik, dušik in ogljikov monoksid v statičnem stanju utekočiniti. Za to sta uporabila pripravo, ki jo je konstruiral in modificiral Louis Caillet, kot hladilno sredstvo pa sta uporabila etilen ogljikov dioksid. S tem sta podala pomemben prispevek k kinetični teoriji materije.
W. je poleg tega določil gostoto, temperaturo in toploto utekočinjenega kisika ter neuspešno izvajal poskuse utekočinjenja vodika. Ob tej priložnosti mu je uspela zgostitev dušika, ki se je uporabljal kot hladilno sredstvo.
Leta 1884 je uspel z utekočinjenjem vodika v dinamičnem stanju. 1883 je bil poklican za člana Znanstvenega komiteja mednarodne elektrotehnične razstave na Dunaju, kjer je sodeloval z Ludwigom →Boltzmannom, Franzem Serafinom Exnero, Ernstom →Machom in A. Strouhalm.

26. 05. 2011 - Otvoritev Znanstvene pustolovščine v Košicah

V sredo, 25. maja 2011, smo v Slovaškem tehniškem muzeju v Košicah odprli Znanstveno pustolovščino. Igra bo v Košicah dostopna do 30. Junija 2011. Namenjena je ...

Več >>

17. 05. 2011 - Nagrajenci nagradnega kviza Znanstvena pustolovščina

V ponedeljek 16. maja , smo  v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije v Ljubljani izžrebali 10 srečnežev, ki so pri reševanju nagradnega kviza Znanstvene ...

Več >>



Izdelava spletnih strani:  Positiva