ZOIS, Žiga
(Sigismundus)
* 23. 11. 1747, Trst, Italija
† 10. 11. 1819, Ljubljana, Slovenija
naravoslovec, montanist, izumitelj, podjetnik
Kot sin trgovca, ki se je iz Italije preselil v Ljubljano in se poročil s hčerko znane slovenske železarske družine, je Z. podedoval očetov plemiški naziv in materina posestva, rudnike in fužine. Izobraževal se je v italijanskih šolah, predvsem pa kot samouk iz knjig, na potovanjih in na osnovi poznanstev z znamenitimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi angleški kemik Humphry Davy. Tako si je pridobil obsežno in predvsem sodobno znanje iz matematike, fizike, kemije, metalurgije, geologije, rudarstva, biologije in agrotehnike.
V njegovih obratih po Sloveniji je delalo tudi po 1000 delavcev. Bil je najbogatejši Kranjec, ki je omogočil delovanje ne le sebi in bratu Karlu, pomembnemu botaniku, marveč tudi vrsti znanstvenikov in umetnikov. Med njimi so bili pesnik Valentin Vodnik, prvi slovenski dramatik in znanstveni zgodovinar Anton Tomaž Linhart, poznejši veliki slavist Jernej Kopitar in drugi. Podpiral je napredne ustanove, zlasti Kmetijsko družbo, in občasno organiziral večje akcije, npr. študijska potovanja zdravnika in naravoslovca Baltazarja Hacqueta, leta 1778 prvi vzpon na najvišjo slovensko goro Triglav in leta 1784 prvi poskus poleta z balonom na Slovenskem.
Spodbujal je mednarodni pretok informacij in imel bogato knjižnico. Kot naravoslovec je zbral evropsko pomembno zbirko mineralov (sedaj v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani), prvi opisal po njem imenovano rudo zoisit in kot zoolog prvi gojil in sistematično preučeval človeško ribico.
S tehnično dejavnostjo, ki so jo spodbujala njegova rudarsko-fužinarska podjetja, se je ukvarjal praktično in teoretično. To je postalo posebej pomembno po letu 1780, ko je železarstvo zašlo v hudo gospodarsko krizo. Podjetja je reševal pred stečajem z uvajanjem nove tehnologije in moderne organizacije dela. Bil je tudi inovator in izumitelj, med drugim je izumil napravo za vpihavanje zraka v plavž, veliko pa je pripomogel pri uvajanju novih tehnologij v zvonarstvu, graverstvu, puškarstvu, steklarstvu, keramiki itn. Prizadeval si je za boljšo plovnost slovenskih rek in osuševanje Ljubljanskega barja. Ko ga je bolezen prikovala na invalidski voziček, si ga je sam skonstruiral. Kot podjetnik razsvetljenstva, mentor in mecen je bistveno vplival na gospodarski, kulturni in družbeni razvoj Slovenije na koncu 18. in v začetku 19. stoletja.
