Prijava na e-novice

Družabne mreže

Hitre povezave

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

WARTHA, Vince (Winczenz)

* 17. 7. 1844, Reka, Hrvaška
† 20. 7. 1914, Budimpešta, Madžarska

kemik

Po končani gimnaziji je W. začel svoj študij kemije na takrat še zelo skromno opremljeni Józsefovi politehniki v Budimpešti, vendar se je kmalu prepisal na visoko tehnično šolo ETH-Zürich, kjer je leta 1864 tudi diplomiral. Po vrnitvi na Madžarsko je na Politehniki na katedri za kemijo dobil mesto asistenta. Vendar je bil tam nezadovoljen s splošnim stanjem, zato je šel v Nemčijo in v Heidelbergu opravil doktorat. Od tam se je vrnil v Zürich, kjer je od 1865 do 1867 delal kot asistent in privatni docent na Inštitutu za kemijo.
Leta 1867 je z Madžarske politehnike prejel povabilo na katedro za mineralogijo in geologijo, ki ga je tudi sprejel. Leta 1871 je na Visoki tehnični šoli prevzel katedro za kemijsko tehnologijo, kjer je ostal nadaljnjih 41 let. Med letoma 1870 in 1897 je bil tudi direktor visokošolske knjižnice. Imel je odločilni vpliv pri izbiri mesta za novo zgradbo visoke šole, ki so jo zgradili na desnem bregu Donave. V letu otvoritve nove zgradbe je zasedel mesto rektorja šole, a se otvoritve same, na kateri je bil prisoten tudi cesar Franc Jožef, zaradi težke bolezni ni mogel udeležiti.
W. je objavil več strokovnih knjig in skupno 500 znanstvenih prispevkov. Bil je tudi urednik časopisa „Müegyetemi Lapok“, ki je začel izhajati leta 1876. Njegova najpomembnejša inovacija je bilo odkritje že stoletja iskane srednjeveške skrivnosti emajla iz Gubbia s kovinskim leskom. Z izdelavo emajla, ki je imel podoben učinek, je podjetju Zsolnay v Pécsu uspela izdelava porcelana s tako imenovanim „Eozinskim emajlom“. Kot strokovnjak na področju keramike je W. sodeloval tudi pri ustanovitvi muzeja "Museo Internazionale delle Ceramiche" v Faenzi. Razvil je tudi določeno metodo alkalimetrije ter, skupaj z Ignácem Pfeiferjem, metodo za določanje trdote vode.
Od leta 1873 je bil dopisni član, od 1893 redni član in od 1909 podpredsednik Madžarske akademije znanosti. Poleg tega se je med letoma 1900 in 1909 udejstvoval kot predsednik madžarskega Turističnega društva.

26. 05. 2011 - Otvoritev Znanstvene pustolovščine v Košicah

V sredo, 25. maja 2011, smo v Slovaškem tehniškem muzeju v Košicah odprli Znanstveno pustolovščino. Igra bo v Košicah dostopna do 30. Junija 2011. Namenjena je ...

Več >>

17. 05. 2011 - Nagrajenci nagradnega kviza Znanstvena pustolovščina

V ponedeljek 16. maja , smo  v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije v Ljubljani izžrebali 10 srečnežev, ki so pri reševanju nagradnega kviza Znanstvene ...

Več >>



Izdelava spletnih strani:  Positiva