SÓLTZ, Vilmos
* 8. 12. 1833 , Švedlár, Slovaška
† 12. 10. 1901, Budimpešta, Madžarska
inženir metalurgije
S. je v letih od 1854 do 1858 študiral rudarstvo in metalurgijo na Rudarski in metalurški akademiji v Banski Štiavnici ter nato do leta 1860 mehaniko in strojništvo v Příbramu. Prvo službo si je našel v železarni v županiji Marmaroš (v Dilovah in Kobilecki Poljani, v današnji Ukrajini). Od leta 1869 je vodil železarno v Turji Remeti v županiji Užgorod (današnja Ukrajina). Po likvidaciji tega podjetja leta 1871 je kratek čas delal v Ponicki Huti pri Banski Bystrici. Od leta 1873 do 1881 je S. vodil železarno v Tisovcu. V času, ko je delal kot inženir je S. podal številne predloge za optimizacijo plavžev in pudlanja. Nekatere izmed svojih izumov, kot so neprekinjena proizvodnja plina, peč za jeklo, kot tudi napravo za nakladanje je tudi patentiral.
Naslednji dve desetletji, do leta 1901 je S. učil kot profesor in vodja katedre za metalurgijo na Rudarski in gozdarski šoli v Banski Štiavnici; od 1892 do 1896 pa je bil tudi na položaju namestnika ravnatelja. Njegovemu posredovanju se gre zahvaliti tudi za izgradnjo nove zgradbe Inštituta. Tudi ustanovitev Madžarskega rudarskega in metalurškega združenja leta 1892 se je zgodila predvsem na njegovo pobudo.
