ZSIGMONDY, Viliam
* 14. 5. 1821, Bratislava, Slovaška
† 21.12.1888, Budimpešta, Madžarska
inženir rudarstva
Potem ko se je večkrat prepisal, je Z. leta 1838 v Bratislavi zaključil gimnazijo. Še istega leta se je vpisal na Akademijo za rudarstvo in gozdarstvo v Banski Štiavnici, kjer je leta 1843 zaključil študij in zaprosil za državno službo. Mladega in nadarjenega inženirja so sprejeli in mu dodelili različne naloge in funkcije. Ker se je aktivno udeležil revolucije leta 1848, je moral državno službo zapustiti. Posledično je delal v privatnih rudnikih (Reşiţa, Annatal), po nekaj letih pa se naseli v Pešti, kjer se je najprej posvetil na novo ustavnovljenem Uradu za rudarsko agencijo, od leta 1865 do 1876 pa je vodil svoje podjetje za globoko vrtanje.
Kot rudarski inženir in privatni podjetnik je odkril nova nahajališča mineralov, termalne vode, premoga in zemeljske nafte. Njegovi uspehi so temeljili na njegovih hidroloških raziskavah in inovacijah v tehniki vrtanja. Za Slovaško je bila vrtina v Herľany-ju (tako imenovani gejzir Herľany) posebnega pomena, kot tudi vrtina v Jasovu. Uspešno se je udejstvoval tudi kot hidrološki izvedenec. Od načrtovane zbirke „Bergbaukunde mit besonderem Augenmerk auf die Kohlengrube“ (Rudarska veda s posebnim poudarkom na premogovniku) je leta izšel 1866 prvi zvezek z naslovom „Bohrungserforschung für Kohle und artesische Brunnen“ (Raziskava vrtanja za premog in arteške vrelce). Z. se je večkrat odpravil na študijska potovanja po domovini in tudi zunaj nje. Madžarska akademija znanosti ga je izvolila za dopisnega člana. Na njegovo pobudo je bila leta 1880 na Univerzi v Budimpešti ustanovljena katedra za paleontologijo. Prav tako se je angažiral pri ustanovitvi Madžarskega geološkega inštituta. Bil je tudi eden od pobudnikov geološkega kartiranja.
