KLEMENT, Václav

K. se je v Slanyju izučil za poklic knjigarnarja, leto dni delal v Pragi in leta 1886 odšel v Mlada Boleslav, kjer je postal lastnik prodajalne knjig in športnih izdelkov. K. je bil aktiven kolesar in zagrizen privrženec tega športa. V Mlada Boleslavu je leta 1894 spoznal strojnega ključavničarja Vaclava Laurina (1865-1930). Že naslednjega leta sta skupaj ustanovila podjetje za izdelavo in popravilo koles. Njuna prva kolesa so se imenovala »Slavia«.
Tovarna „Laurin & K.“ v Mladá Boleslavu se je hitro razvijala in leta 1897 zaposlovala že 21 delavcev. Leto kasneje se je podjetje preselilo v nove prostore in imelo že 32 zaposlenih. Po K-ovem študijskem potovanju v Pariz je že istega leta tovarna pričela z izdelavo prvih motorjev. 1899 so tržišču predstavili svojo lastno konstrukcijo - štiritaktni enocilindrski motor s prostornino 239 cm3, močjo 1,3 kW, jermenskim prenosom in električnim vžigom. Po komercialnih uspehih je sledila proizvodnja dvo- in štiricilindrskih motorjev in poleg tega, da so jih izvažali, med drugim tudi v Anglijo, so v Anglijo in Francijo prodali tudi licence (1902). Kakovost motorjev je bila razvidna tudi pri dosežkih na tekmovanjih. Cela vrst dosežkov je dosegla vrhunec z zmago Václava Vondřicha leta 1905 v francoskem Durandu, na mednarodnem dirkalnem tekmovanju. Proizvodnje motorjev v podjetju „Laurin & K.“ je bilo konec leta 1912. Leta 1905 je tovarno zapustil prvi avto Voiturreta Typ A.
Takrat je podjetje zaposlovalo 355 delavcev in leta 1907 so ga preoblikovali v delniško družbo. Nadaljnje športne uspehe so dosegli leta 1908 na vztrajnostni dirki St. Peterburg - Moskva, St. Peterburg - Sewastopol in pri dirki preko Semmeringa v Avstriji. Za splošno razpoznavnost podjetja sta poskrbela predvsem zmagovalca številnih tekmovanj Alexander Kolowrat in Otto Hieronimus. Poleg osebnih avtomobilov različnih moči in velikosti so v tovarni proizvajali tudi tovorna vozila, avtobuse, motorne pluge in traktorje. 1912 se je tovarna „Laurin & K.“ združila s Reichenbergerjevo tovarno avtomobilov in svoje izdelke so izvažali v Anglijo, Nemčijo, Rusijo, Japonsko, britanske kolonije in Meksiko.
Po nastanku Češkoslovaške republike se je podjetje leta 1925 združilo s tovarno Škoda v Plznu in leta 1927 pričelo z množično proizvodnjo avtomobilov znamke Škoda. K. je opravljal naloge generalnega direktorja, Laurin pa je bil tehnični direktor delniške družbe, ki sta jo ustanovila. V okviru koncerna VW se je dolgo uveljavljeno podjetje ohranilo do danes.
Kasneje se je K. ukvarjal tudi z zgodovino avtomobilizma na Češkem in o tem leta 1931, skupaj z V. Heinzem izdal knjigo Iz zgodovine avtomobilov (Aus der Geschichte des Automobils). Svoje premoženje je namenil v dobrodelne namene ter za izgradnjo in olepšavo mesta Mlada Boleslav.