TAŃSKI, Tadeusz

Po končanem šolanju na Trgovski šoli v Varšavi je študiral na poljski šoli v Batignollesu in na Višji šoli za elektrotehniko „Charliat“ v Parizu. To je zaključil leta 1913 z diplomo inženirja iz predmetov tehnike motornih vozil in zračne plovbe. Po končanem študiju je dve leti delal kot asistent Ludwika Lacoina. Od leta 1915 je delal kot samostojni konstruktor pri Renaultu, kjer je konstruiral motorje z notranjim izgorevanjem, avtomobile in kompresorje. 1916 je zgradil takrat največji letalski motor na svetu z 12-imi cilindri v horizontalni H-razporeditvi in s 520 KM. Dve leti kasneje je nastal dvotaktni-štiri cilindrski zvezdasti rotacijski motor, ki je dobil ime „Wir“ in je bil primeren za vgradnjo v lahka letala. Leta 1919 se je vrnil na Poljsko, kjer je delal na Uradu za glavno preskrbo vojske, v oddelku za oklepna vozila. V osrednji avtomobilistični delavnici obrambnega ministrstva je zasnoval lahko oklepno vozilo „FT-8“ na osnovi podvozja vozila Ford T, ki je bilo kasneje uporabljeno tudi v vojni.
Leta 1921 je znotraj Družbe poljskih in ameriških mehanikov v Pruszkow med drugim konstruiral traktorje in tovornjake, zaradi valutne krize pa ni prišlo do proizvodnje teh vozil. Leta 1922 se je vrnil v vojsko, kjer je prejel nalogo izdelave prvega poljskega osebnega vozila. V sodelovanju s svojim pariškim študijskim kolegom Robertom Gebeaud je v roku enega leta narisal načrte za štiri cilindrski motor z 61 KM, šasijo s pogonom zadnjih prem, kar je bilo kasneje poimenovano kot „CWS-T1“. Karoserijo k temu modelu je izdelal Stanisław Panczakiewicz. Vozilo je prepričalo zaradi preprostosti in zanesljivosti.
Karoserijska varianta za 6 oseb je bila prikazana v Lwówu na sejmu za vzhodno tržišče. Izdelovali so tudi karoserije za rešilce. Leta 1926 je nastal prvi prototip vozila „CWS-T1“ in dve leti kasneje se je začela serijska proizvodnja tega vozila. Do leta 1931 je bilo prodanih približno 800 kosov. 1929 je T. razvil načrte za dva nova motorja, „T-4“ in „T-8“, z 80 in 100 KM, ki sta vsebovala dodatno normiranje sestavnih delov in sta imela pogon tako na bencin, kot tudi na špiritno mešanico.
Konec 1920-ih let je T. v državni tovarni v Varšavi razvil univerzalno vozilo na podlagi podvozja vozila „Fiat 618“, ki je lahko vozilo tako po cestah, kot tudi po tirih. Tu je sestavil tudi dvotaktni štiri cilindrski visokotlačni motor z bati in cilindrski motor za pogon generatorja, ki so ga uporabljali v vojski in je brez prekinitve uspešno deloval na mednarodnem tekmovanju. Za vojsko je T. leta 1929 izdelal zračno hlajen sedem cilindrski motor v zvezdasti postavitvi z 80 KM, diferencial z avtomatsko blokado za terenska vozila ter vlečna vozila za artilerijske tope.