KIERBEDŹ, Stanisław

Po končanem študiju na Univerzi v Vilni je K. leta 1828 vstopil v Inštitut za prometne inženirje v St. Peterburgu in je študij leta 1831 končal kot inženir in nadporočnik. Med študijem je v Kurlandu sodeloval pri delih, ki bi naj omogočila morski promet preko slapa na reki Dvina pri mestu Koknese, na izlivu reke Perse. Po končanju izobraževanja na Inštitutu za prometne inženirje je tam predaval gradbeništo. Od leta 1835 je poučeval praktično mehaniko na Vojaški meščanski šoli za inženirje v St. Peterburgu in od leta 1836 teoretično mehaniko na Inštitutu za rudarstvo. Na Inštitutu za prometne inženirje je skupaj M. Jastrzębskijem dal pobudo za ustanovitev prvega mehaničnega laboratorija (1834). 1842 je skiciral in zgradil prvi most preko reke Neve v St. Peterburgu, prvi večji večplastni kovinski most v Rusiji. Ta most je bil predelan šele v letih 1937/1938, da bi večjim ladjam omogočil tovorjenje.
K. je od leta 1841 do leta 1843 poučeval praktično mehaniko na Univerzi v St. Peterburgu. 1842 je bil imenovan za profesorja praktične mehanike v Inštitutu za prometne inženirje. Ta učni predmet je razširil na konstrukcijo lokomotiv, žerjavov in transportnih naprav.
Bil je tudi član gradbene komisije, med drugimi Komisije za projekte glavnega upravnega odbora prometa in javnih ustanov (1842), komisije, ki določa pravila novih geodetskih naprav. 1882 je na ministrstvu za promet vodil komisijo, ki je za Inštitut za prometne inženirje sestavila učni program za študij predmeta gradnja in uporaba železnic.
1852 je K. postal podpredsednik gradnje železnic St. Peterburg-Varšava. Na njegovo pobudo se je pri gradnji mostov v Rusiji prvič uporabilo jeklo-, povezniki- in predalčni nosilci. Od leta 1853 do leta 1857 so preko Luge gradili most, ki ga je skiciral K. Delal je tudi na projektih z zgornjim paraboličnim lokom (v Rusiji do tega časa neznan način gradnje): tripolni most iz poveznikov preko reke Dvine in enopolni most iz poveznikov preko reke Welikaje. Ker je bilo železo za gradnjo tega projekta uvesti iz Anglije, je izbruh krimske vojne to preprečil in mostovi niso bili nikoli zgrajeni. Dela na železnici St. Peterburg-Varšava so bila prekinjena in K. je dobil pooblastila za nove projekte, hkrati pa je gradil tudi most preko reke Luge. 1854 je vodil gradnjo proge Wierzbolowski, ki bi naj povezala železnico St. Peterburg-Varšava s Königsbergom v Vzhodni Prusiji. V letih 1856/1857 je nadzoroval gradnjo železnice med St. Peterburgom in Petrodworecem, skupne dolžine 28 km in tam zgradil paličasti most iz jekla, preko reke Srielka v Strzelnu.
K. je delal še na projektu šestpolnega mostu iz poveznikov in na cestnem mostu preko Visle v Varšavi, ter bil imenovan za glavnega inženirja in predsednika upravnega odbora pri gradnji le-te. Pri gradnji temeljev se je prvič na Poljskem uporabil zgoščeni zrak. K. je takrat kot prvi izvedel raziskave o kovičenju. Gradbena dela so trajala 5 let in leta 1864 je bil most odprt za promet. 1858 mu je Akademija znanosti v St. Peterburgu podelila častno članstvo. 1889 je K. postal častni član Inštituta za prometne inženirje v St. Peterburgu. Bil je tudi častni član družbe prometnih inženirjev. 1891 se je naselil v Varšavi. Tik pred smrtjo je svojo tehnično knjižnico podaril Visoki tehnični šoli v Lembergu.