ŠUBIC, Simon
* 28. 10. 1830, Brode v Poljanski dolini, Slovenija
† 27. 7. 1903, Gradec, Avstrija
fizik
Š. se je vse življenje boril s pomanjkanjem in šibkim zdravjem. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo v Celju in Ljubljani, kjer je leta 1852 tudi maturiral. Do leta 1856 je študiral matematiko in fiziko na filozofski fakulteti dunajske univerze, potem pa poučeval fiziko na gimnaziji v Budi in realki v Pešti, kjer je leta 1860 izšel njegov 700 strani dolg učbenik Lehrbuch der Physik fuer Obergymnasien und Ober-Realschulen , ki je vseboval tudi poglavja iz kemije, astronomije in meteorologije. Leta 1861 je začel poučevati na Dunaju, leta 1864 pa se je preselil v Gradec, kjer je poučeval matematiko in fiziko na Trgovinski in obrtni akademiji.
Po habilitaciji leta 1866 je postal privatni docent, leta 1869 pa izredni univerzitetni profesor za mehaniko, termodinamiko in meteorologijo. Največ raziskovalnega dela je opravil v desetletju 1862-72, ko je odločno oporekal prevladujoči Ettingshausnovi teoriji etra. Strokovne članke, predvsem iz mehanične teorije toplote in problematike plinskega Gay-Lussacovega zakona, je objavljal v poročilih dunajske Akademije, ko pa so mu jih zaradi njegovih odklonilnih stališč do Ettingshausna začeli zavračati, je objavljal v slovenskem jeziku v publikacijah Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.
Leta 1874 je zavrnil ponujeno katedro za fiziko na zagrebški univerzi. Leta 1875 je izšla njegova Telegrafija, prva slovenska knjiga s področja elektrike. Objavljal je tudi poljudne članke s področij fizike, meteorologije, tehnike ter prispevke o družbenih in filozofskih vidikih razvoja civilizacije. V rokopisu sta ostala njegova obsežna knjižna projekta Titansko napadanje Olimpa ter Skrivnostne prikazni na človeku ali strahovi in duhovi.
