MIKOVÍNI, Samuel
* 1700, Ábelová, Slovaška
† 23. 3. 1750, Trenčín, Slovaška
geodet, kartograf, inženir rudarstva
Po šolanju v Lučencu in v Banski Bystrici se je M. od leta 1719 do 1721 izučil bakroreške obrti pri J. G. Puschnerju v Nürnbergu. Njegov izdelek za pomočniški izpit je bil še vedno znani zemljevid jame Demänová, ki ga je izdelal na podlagi skice iz Buchholza. Med leti 1721/22 je študiral matematiko na Univerzi v Altdorfu pri Nürnbergu. V teh letih je izdelal dve seriji gravur, in sicer okolice Altdorfa in okolice Nürnberga. Svoj študij je zaključil leta 1723 v Jeni z diplomama matematike in geodezije.
Svojo poslovno kariero je M. pričel leta 1723 kot kartograf kneževine Jene. Leta 1725 se je odselil iz Nemčije in postal geodet bratislavske županije. Poleg melioracijskih del se je ukvarjal tudi z astronomskimi opazovanji, ki jih je kasneje uporabil pri svojih kartografskih delih. 1731 ge je cesar Karl VI. pooblastil za izdelavo kart „Notitia Hungariae novae historico-geographica“. Pri izdelavi teh kart se je oprl na svoje astronomska opazovanja in geometrično-trigonometrična dela.
Njegovo veliko spretnost pri tem je Pruska akademija znanosti v Berlinu leta 1735 nagradila s tem, da so ga izvolili za svojega člana. Istega leta ga je cesar imenoval za inženirja spodnje madžarskih rudnikov in ga pooblastil za ustanovitev rudarske šole v Banski Štiavnici, bil pa je tudi njen prvi ravnatelj.
V Banski Štiavnici je M. postal montanist. Pripravil je načrte za gradnjo in vzdrževanje vodnih cistern, sodeloval pri načrtovanju rudarskih strojev in naprav ter izrisal načrte rovov v rudnikih. 1750 ga je dvorna zbornica na zahtevo magistrata delegirala za izvedbo regulacijskih del proti poplavljanju reke Váh pri Trenčinu. M. je umrl še pred zaključkom del na poti v Bansko Štiavnico.
