VOIGTLÄNDER, Peter Wilhelm Friedrich

Kot sin dunajskega optika in mehanika, se je V. po zaključku ljudske in meščanske šole podredil družinski tradiciji in se naprej učil v očetovi delavnici, ki je bila ustanovljena leta 1756. Vzporedno je od leta 1826 naprej pridobival teoretično znanje na Politehničnem inštitutu na Dunaju. Po zaključku učenja in študija se je odpravil na daljše popotovanje po Evropi. Ko se je vrnil, je leta 1834 na dunajskem Praterju razstavil „voz na parni pogon“, ki je zbudil veliko pozornosti, saj je za ogled bilo pripravljenih plačati kar 15,000 obiskovalcev.
Ko je v letu 1839 dagerotipija začela svoj zmagovalni pohod tudi zunaj Francije, je bila največja pomanjkljivost tega zgodnjega fotografskega postopka dolg čas osvetljave. Še v istem letu je madžarski matematik Jozef Maximilián →Petzval začel delati izračune za fotografsko lečo z večjo svetlobno močjo. S posredovanjem dunajskega profesorja fizike in matematike Andreasa von Ettingshausna (1796-1878) je 27-letni optik V. dobil naročilo za tehnično izvedbo lečne konstrukcije. Prevzel je tudi izračunavanje v povezavi s potrebnim steklom. Že maja 1840 je bil izdelan prvi →Petzval-Voigtländerjev portretni objektiv. Sestavljen je bil iz štirih leč, ki so tvorile dva z večjim razmikom ločena para. To na stavčni misli temelječo konstrukcijo je sestavljal akromatični prednji del I (dvojna leča) povezan z dvema različnima zadnjima deloma II in III. Dela I in II sta tvorila svetovno znano →Petzvalovo slikovno lečo. V. je po tem načrtu sestavil "Poskusni objektiv", ki ga je najprej namestil na enostavni konični fotografski aparat iz kartona. Ta novi portretni objektiv je imel senzacionalno svetlobno moč 1:3,7 in je čas osvetljave skrajšal na 15 minut in 45 sekund. Konec leta 1840 je šel še korak dlje in razvil prvi kovinski fotografski aparat na svetu. Ta priročen namizni aparat, ki je bil v celoti izdelan iz medenine, je šel januarja 1841 v prodajo. Glede na zapiske podjetja je bilo do leta 1842 prodanih 600 aparatov. Ker je podjetje „V. & Sohn“ v veliko mestih starega in novega sveta odprlo svoje agencije, je kmalu doseglo tolikšen obseg, da je bilo potrebno postaviti še eno tovarno. Iz gospodarskih razlogov je V. želel novo tovarno postaviti v Nemčiji. Izbral je mesto Braunschweig, od koder je bila njegova druga žena. Leta 1849 je sledila selitev v Braunschweig, vodenje dunajskega obrata pa je V. prepustil zasluženemu sodelavcu Antonu Friedrichu. Ko je ta leta 1868 umrl, se je V. odločil, da dunajski obrat zapre.
V šestdesetih letih 19. st. je doživelo podjetje „V. & Sohn“ svoj vrhunec. Tako so lahko leta 1862 v Braunschweigu praznovali izdelavo deset tisočega objektiva. Od številnih V.-jevih fundacij je posebne omembe vredna fundacija za podporo fotografiji, ki jo je z vsakoletnim prispevkom 200 guldnov podpirala Avstrijska fotografska družba.
Leta 1866 je cesar Franc Jožef V.-ju za zasluge na področju avstrijskega gospodarstva in industrije podelil Franc Jožefovo odlikovanje. Dve leti pozneje ga je cesar počastil še z odličjem železne krone III. stopnje, kar je bilo praktično povišanje v plemiški stan. V. se je poročil dvakrat in je ime štiri sinove in dve hčeri. Leta 1896, dve leti pred smrtjo, ko je bil že zelo bolan, je predal vodstvo podjetja najstarejšemu sinu Friederichu Wilhelmu vitezu Voigtländerju (1846-1924).