MITTERHOFER, Peter

M. izvira iz kmečke družine iz majhne južno tirolske vasi Partschins. Bil je prvi izmed devetih otrok. Pri svojem očetu, ki je bil mizarski mojster, se je izučil mizarske in tesarske obrti. Ker je bil zelo nadarjen za obdelavo lesa je M. kmalu razvil zanimanje za izdelovanje glasbenih inštrumentov in izdelal ksilofon z deščicami po katerih so udarjala premikajoča kladivca. Leta 1849 se je odpravil na več letno potepanje, ki ga je vodilo tudi v tujino. Ko se je M. v začetku šestdesetih let vrnil in se poročil z osirotelo hčerjo tesarja Mario Steidl (1816 - 1892), se je z veliko vnemo posvetil izdelavi pisalnega stroja. Med leti 1864 in 1869 je skupaj izdelal pet modelov in štirje izmed njih so še vedno ohranjeni. Prvi, drugi in četrti model so med leti 1905 in 1911 odkrili na podstrehi njegove hiše. Danes se v Tehniškem muzeju na Dunaju nahajata prvi in peti model, v mestnem muzeju v Meranu se nahaja četrti model, drugi model pa je del tehniške zbirke mesta Dresden.
Prva dva, leta 1864/65 izdelana, modela sta bila lesena, samo njuni košari s črkami in tipke z izbočenimi črkami, s pomočjo katerih so lahko pisali tudi slepi, so bile kovinske. S tretjim, izgubljenim modelom, je M. leta 1866 romal na Dunaj, kjer je na predlog kabineta urada, kot priznanje od cesarja prejel 200 guldnov, po tem pa se je lahko zopet vrnil domov. Vsekakor pa je imel sedaj na razpolago velik znesek, ki ga je lahko vložil v svoje nadaljnje konstrukcije.
Leta 1867 in leta 1869 izdelana modela številka štiri in pet, sta v veliki meri kovinska in sta sestavljena iz košare za tipke, zadrževalnika, tipkovnice, pisalnih valjev, ki nosijo papir, avtomatskega pomika vrstic in večfaznega mehanizma ter z vsemi oblikovnimi značilnostmi sodobnih pisalnih strojev. S svojim zadnjim povsem domišljenim modelom je M. zopet odpotoval na Dunaj. Tokrat je cesar kupil pisalni stroj za 150 guldnov in ga podaril Politehničnemu inštitutu, od koder je leta 1910 prišel v Tehniški muzej, vendar pa izumitelj še vedno ni pridobil aktivne podpore in spodbude.
Zagrenjen je M. skril svoje štiri stroje na podstreho svoje hiše in se po letu 1870 ukvarjal spet predvsem s proizvodnjo praktičnih naprav za gospodinjstva in kmetije, ukvarjal pa se je tudi z strešno kritino in izdelavo glasbil. Iz zadnjega leta njegovega življenja je znana tudi izdelava lesenega mehaničnega pralnega stroja.
M. se šteje med tipične domače izumitelje, ki po eni strani niso pridobili priznanja in podpore, po drugi strani pa jim je primanjkovalo nujnega trženja svojih idej. Pisalni stroj je tako v sedemdesetih letih pričel svoj slavnostni pohod iz ZDA.