THONET, Michael

T. se je kot sin strojarja kmalu izučil mizarske obrti in leta 1819 postal samostojni gradbeni mizar ter izdelovalec pohištva. Njegovi prvi poskusi krivljenja delov pohištva iz furnirnega (kasneje tudi iz masivnega) lesa z vplivom vrelih tekočin oziroma vodne pare so se odvijali leta 1830.
1841 je postal nanj pozoren Fürst Metternich, ki se je mudil na bližnjem družinskem posestvu Johannisberg v Porenju, in ga je po razstavi v Koblenzu, povabil na Dunaj. Leta 1842 se je preselil na Dunaj in 16. julija 1842 mu je bil podeljen privilegij izvajanja postopka, da lahko trdne vrste lesa s kemično-mehanskimi postopki zvija v poljubne oblike in loke. Najprej je T. delal v podjetju List, ki je izdelovalo le poceni pohištvo iz ukrivljenega lesa, potem pa se je preselil v delavnico proizvajalca parketa Karla Leisterja, ki se je poleg izdelovanja parketa ukvarjal tudi z izdelavo stolov iz krivljenega lesa, ki so bili okrašeni s kipci.
1849 je T. skupaj s svojima sinovoma Franzem in Josefom odprl svojo prvo delavnico na Dunaju. Na svetovni razstavi, ki se je odvijala leta 1851 v Londonu je prejel nagrado in tako so njegovi proizvodi postali mednarodno znani in pričel je tudi z izvozom, ki je leta 1854 obsegal že tretjino celotnega prihodka.
28. julija 1852 je T. na svoje ime in imena svojih sinov Franza, Michaela, Augusta, Josefa in Jakoba prejel nadaljnji privilegij za iznajdbo postopka s katerim je les lahko s pomočjo rezanja in ponovnega lepljenja postavljal v poljubna ukrivljanja in oblike. Leta 1852 je odprl prvo prodajalno in naslednje leto najel Mollardmühle, da bi s tem pridobil več prostora za delavnice. Novembra 1853 je v trgovinski register vpisal podjetje Bratje Thonet, za katerega lastnike je imenoval svoje sinove, vodstvo podjetja pa je obdržal v svojih rokah. Kot osnovo za nadaljnjo razširitev je T. leta 1856/57 prestavil tovarno v Koryčany na Moravsko, kjer so potrebni les lahko dostavili neposredno v tovarno. Ker so se pri izvozu lepljeni deli v vlažnih podnebjih večkrat odlepili, se je T. usmeril v to, da je vse dele pohištva izdeloval iz masivnega lesa. Ti izdelki so v prekomorskih deželah postali zelo znani pod imenom Vienna bentwood chairs (Dunajski stoli iz krivljenega lesa)
8. januarja 1860 je T. prejel nov avstrijski privilegij za izdelavo pest za kolesa težkih vprežnih vozov, ki jih je skupaj držala plošča, ki je bila pričvrščena spredaj. Ta iznajdba se je uporabljala predvsem pri izdelovanju koles za topove.
Leta 1860 je v Bistrici pri Hosteinu, oddaljena nekaj kilometrov od Koritschana, zrasla druga tovarna in 1865 še tretja v Veliki Ugróczi na Madžarskem. Leta 1862 je T. svoje proizvode z uspehom predstavil na svetovni razstavi v Londonu. V tem času je imel podružnice že v Hamburgu, Parizu in Londonu ter je letno proizvedel 700.000 stolov, od katerih jih je izvozil približno dve tretjini. Mednarodno dejaven pohištveni koncern je imel okrog leta 1900 okoli 10.000 zaposlenih in se je ohranil do danes.