HELL, Maximilian
* 15. 5. 1720, Banská Štiavnica , Slovaška
† 14. 4. 1792, Dunaj, Avstrija
astronom
H. je bil brat Jozefa Karola →H. Po srednji šoli, ki jo je obiskoval v Banski Bystrici je leta 1738 v Trenčinu vstopil v jezuitski red in pričel v jezuitskem kolegiju na Dunaju študirati matematiko in fiziko. Tu ga je profesor fizike Joseph Franz vzel za asistenta v observatoriju in skupaj z njim v jezuitskem kolegiju organiziral razstavo novosti fizikalno-matematičnega muzeja. Po končanem študiju, ga je leta 1745 red poslal na Slovaško, kjer je na jezuitskih gimnazijah v Levoči, Trnavi in v Banski Štiavnici poučeval matematiko.
Med svojim delovanjem v Trnavi je leta 1751 objavil načrte za izgradnjo observatorija na jezuitski univerzi ter zgradil še dodatni observatorij v Cluju. Na podlagi priporočila njegovega nekdanjega profesorja, mu je dunajska univerza leta 1755 poverila izgradnjo njihovega observatorija in ga imenovala za prvega direktorja te ustanove. Prvi letnik mednarodno priznanega časopisa „Emphemerides Astronomicae“ je izšel leta 1757 neposredno po koncu gradbenih del.
Svetovno slavo si je H. pridobil z opazovanjem prehoda Venere mimo Sonca na severnem otoku Vardö (1769). Na podlagi njegovih opazovanj je izračunal paralakso Sonca in oddaljenost med Zemljo in Soncem. Na sever je potoval po povabilu danskega kralja Kristiana VII. H. se je zato na potovanju dalj časa zadržal v Kopenhagnu, kjer je o svojih dosežkih poročal na zasedanju akademije znanosti. Leta 1770 je v Kopenhagnu izdal tudi delo, v katerem je detajlno opisal svoja opazovanja.
H. je bil član akademij znanosti v Parizu, Londonu, Bologni, Kopenhagnu, Göttingenu in v Dortheimu. Skupaj je izdal 26 samostojnih znanstvenih del.
