LIPOLD, Marko Vincenc
* 19. 1. 1816, Mozirje, Slovenija
† 22. 4. 1883, Idria, Slovenija
inženir rudarstva, geolog
L. je obiskoval gimnazijo v Celju, študiral pravo v Gradcu in na Dunaju, potem pa še rudarstvo v Banski Štiavnici. Kljub odličnim študijskim uspehom in dveh fakultetnih diplomah je moral na delovno mesto čakati kar pet let. Med leti 1842 in 1849 je delal kot pravnik in rudarski strokovnjak v različnih krajih monarhije in po tem kot geolog do leta 1867 na kraljevo cesarskem geološkem uradu na Dunaju, kjer je sodeloval pri sistematskem geološkem kartiranju monarhije. Potem ko so ga preskočili pri imenovanju na mesto prvega geologa, je po 17-ih letih zapustil ta državni urad. Zatem se je vrnil v Slovenijo in naslednjih 16 let, do svoje smrti leta 1883, vodil rudnik živega srebra v Idriji. Njegova geološka in paleontološka dela o Idriji so, v nekaterih merilih, vse do danes ostala nepresežena. Leta 1873 je na svetovni razstavi na Dunaju predstavil geološko karto Idrije z geološkimi profili in natančnimi opisi komplicirane sestave področja Idrije in zato prejel posebno odličje. Kot vodja rudnika, je izhajal iz geološke zgradbe rudnih ležišč. Posebnega pomena so njegove razprave o starih Idrijskih rudnih ležiščih (1879), s čimer je osnoval do sedaj še vedno veljavno hipotezo o sublimacijskem nastanku tega področja. Manj uspešen je bil L. pri reševanju socialnih težav delavstva.
L. velja za enega najpomembnejših slovenskih geologov, ki je izdal 212 znanstvenih del. V drugi polovici 20. stoletja se je tako imenovana »Idrijska geodetska šola« z Ivanom Mlakarjem, Ladislavom Placerjem, Jožetom Čarom in drugimi navezovala na L-ovo tradicijo.
