Prijava na e-novice

Družabne mreže

Hitre povezave

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

SAMEC, Maks

* 27. 6. 1881, Kamnik, Slovenija
† 1. 6. 1964, Ljubljana, Slovenija

kemik

S. je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, po maturi 1899 pa je na Dunaju študiral naravoslovje (matematiko, fiziko z meteorologijo in kemijo). Po doktoratu iz organske kemije 1904 se je zaposlil na Dunaju kot meteorolog in preučeval svetlobne spremembe v različnih višinah in v ta namen letel z balonom. Nato je začel poučevati na realkah, hkrati pa prostovoljno delal pri znamenitih znanstvenikih v dunajskih laboratorijih za organsko kemijo, največ pri W. Pauliju.
Že zgodaj se je usmeril na področje koloidne kemije in do prve svetovne vojne pridobil mednarodni ugled. Med vojno je najprej vzpostavil meteorološko službo na jugovzhodnem delu avstrijskih bojišč, nato pa so ga kot balonarja prešolali v letalskega izvidnika. Udeležil se je enajstih bojnih poletov, na zadnjem je bil ustreljen v pljuča. Po okrevanju je vodil letalsko postajo na Dunaju, za vojne zasluge je prejel viteški križec. Leta 1919 se je odzval povabilu na novoustanovljeno univerzo v Ljubljani, kjer je postal redni profesor. V kletnih prostorih tamkajšnje realke je začel iz nič, vendar je do začetka druge svetovne vojne dvignil študij kemije v Ljubljani na mednarodno raven. Na oddelku je istočasno razvil inštitutsko raziskovalno dejavnost, ki so jo v tujini imenovali “Samčeva šola.” V obdobju med vojnama je raziskave usmeril predvsem na področje kemije škroba, uvajal nove raziskovalne metode, med njimi elektrodializo, prvi je ločil škrob v dve glavni sestavini, amilazo in amilopektin, in pojasnil njegovo molekularno zgradbo.
Po drugi svetovni vojni je S. opustil poučevanje na univerzi in se posvetil ustanavljanju kemijskega inštituta v Ljubljani; vodil je njegovo gradnjo in nato delovanje do leta 1959, ko se je upokojil. Poslednja leta aktivnega življenja se je posvečal predvsem raziskovanju koksanja lignita in rjavega premoga, pionirsko pa je posegal tudi na področje mikrobiologije in ekologije. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter nemške akademije naravoslovcev Leopoldina (Halle).

26. 05. 2011 - Otvoritev Znanstvene pustolovščine v Košicah

V sredo, 25. maja 2011, smo v Slovaškem tehniškem muzeju v Košicah odprli Znanstveno pustolovščino. Igra bo v Košicah dostopna do 30. Junija 2011. Namenjena je ...

Več >>

17. 05. 2011 - Nagrajenci nagradnega kviza Znanstvena pustolovščina

V ponedeljek 16. maja , smo  v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije v Ljubljani izžrebali 10 srečnežev, ki so pri reševanju nagradnega kviza Znanstvene ...

Več >>



Izdelava spletnih strani:  Positiva