SZILÁRD, Leo
* 11. 2. 1898, Budimpešta, Madžarska
† 30. 5. 1964, La Yolla , ZDA
fizik
S. je obiskoval luteransko gimnazijo v Budimpešti, med prvo svetovno vojno pa je bil tudi kadet častniške šole. Šel je po stopinjah svojega očeta in po vojni pričel študirati arhitekturo na Visoki tehnični šoli v Budimpešti. Ker pa je kasneje raje sledil svojim interesom se je S. kmalu prepisal na Visoko tehnično šolo v Berlin. Po diplomi je dobil zaposlitev na Inštitutu cesarja Wilhelma v Berlinu. Tam se je ukvarjal s povezavo med razumevanjem in informacijo. Publikacija, ki jo je izdal leta 1929 velja za izhodišče kibernetike.
Leta 1933 se je S. izselil v Anglijo in se zaposlil na Univerzi v Oxfordu in se tam ukvarjal s področjem atomske fizike, predvsem z nevtroni. Po Münchenskem sporazumu leta 1938 je menil, da je v Angliji postalo prenevarno in se preselil v ZDA. Medtem sta Otto Hahn in Fritz Strassman v Berlinu odkrila cepljenje urana z obstreljevanjem z nevtroni in tako odprla možnost, da se z verižno reakcijo sprosti atomska energija. S. je prepoznal s tem povezano nevarnost. Svoje bojazni je izmenjal z Eugenom Paulom →Wignerjem, madžarskim znanstvenikom in ga obvestil o posredovanju Alberta Einsteina pri ameriškem predsedniku Franklinu D. Rooseveltu. Neposredno za tem je dala ameriška vlada pobudo za pričetek razvoja ameriške atomske bombe. S. je skupaj z italijanskim znanstvenikom Enricom Fermijem dobil naročilo za izdelavo atomskega reaktorja. Prvi uspešni poskusi so bili izvedeni pod tribuno športnega terena na Univerzi v Chicagu. Prvi atomski reaktor na svetu je začel delovati 2. decembra 1942. S. je kasneje protestiral proti uporabi atomske bombe in se po vojni aktivno boril proti izdelavi atomskih orožij. Kot znanstvenik se je S. kasneje ukvarjal z biologijo in je bil na Univerzi v Chicagu profesor biofizike.
