ERCKER, Lazarus

E. je bil rojen leta 1528 ali 1530 v Saškem kraju Annaberg v družino rudniškega podjetnika. V letih 1547/48 je na Univerzi v Wittenbergu študiral naravoslovje in matematiko, svoje znanje pa dopolnil med bivanjem v Italiji. Od leta 1550 je delal kot kontrolor v annaberški kovnici denarja, leta 1556 pa je napredoval na mesto generalnega preizkuševalca na dvoru saškega volilnega kneza v Dresdnu. Tukaj je napisal svoj prvi priročnik za preizkušanje, v katerem je opisal analitične metode za preizkušanje kvalitete rud in kovin v kovancih. Leta 1557 je spet delal kot uradnik v kovnici denarja v Annabergu, v letih 1557/58 pa se je podal na študijsko popotovanje v rudarska območja v tirolskih Alpah. Ko se je vrnil, je sprejel službo kontrolorja v kovnici denarja v Goslarju, kjer je ostal do leta 1565. Tam je leta 1563 končal priročnik o izdelovanju kovancev, v katerem je opisal postopke za pripravo kovin za kovance in za preverjanje kakovosti kovancev. Ukvarjal se je tudi s problemi pri pridobivanju kovin iz rude in leta 1565 je napisal montanistično razpravo o nahajališčih svinca v Rammelsbergu v Harzu. Leta 1566 je delal v freiberškem metalurškem obratu, kjer je nadaljeval svoje raziskave za izboljšanje metalurških tehnologij. Ko so njegov koncept racionalizacije upravljanja knežjih obratov v Dresdnu zavrnili, je leta 1568 zapustil Saško in odpotoval na Češko. Po kratkem bivanju v Jáchymovu se je leta 1568 zaposlil kot kontrolni preizkuševalec v Kutni Hori, kjer je leta 1569 dokončal še eno knjigo o analizi rud in kovin, ki jo je posvetil cesarju Maximilianu II. Leta 1570 je bil sprejet v Kraljevo češko zbornico, kjer je dobil nalogo izboljšati obratovanje rudnikov. Leta 1574 je v Pragi izdal obširno delo o preizkuševalstvu, ki je doživelo 15 ponatisov in je bilo prevedeno v štiri jezike. Do začetka 18. stoletja je delo služilo kot učbenik in knjiga receptov na številnih evropskih montanističnih šolah.
Leta 1577 so ga imenovali za najvišjega rudarskega mojstra v Češkem kraljestvu, kar mu je prineslo nalogo, da z učinkovitimi ukrepi na področju obratovanja in zakonov odstrani razloge za krčenje produkcije v čeških rudnikih. Leta 1583 so mu zaupali tudi vodstvo Centralne kraljeve kovnice denarja v Pragi. Leta 1590 je dobil še naziv najvišjega mojstra za kovanje denarja. Tako je dobil funkcijo, ki je bila do takrat rezervirana le za člane najvišjega deželnega plemstva. Za zasluge na področju češkega rudarstva in metalurgije ga je Rudolf II. povzdignil v plemiški stan ter mu dal naziv „von Schreckenfels“. Njegovo glavno delo o preizkušanju (1574) je leta 1974 v komentiranem češkem prevodu izdal Tehniški nacionalni muzej v Pragi.