OLSZEWSKI, Karol Stanisław
* 29. 2. 1846, Broniszów, Poljska
† 25. 3. 1915, Krakov, Poljska
kemik
Po obiskovanju gimnazije v Tarnowu je O. leta 1866 pričel s študijem kemije na Jagiellonski univerzi v Krakovu. 1869 je postal demonstrator, dve leti kasneje pa asistent profesorja Emiliana Czyrniańskega na inštitutu za kemijo. 1872 je dobil državno štipendijo, s pomočjo katere je odšel na Univerzo v Heidelberg. Tam je študiral pri Robertu Bunsnu in Gustavu Robertu Kirchhofu ter 3. avgusta 1872 doktoriral s področja filozofije. Po krajšem študijskem potovanju po Nemčiji in Avstriji se je vrnil v Krakov in leta 1873 dokončal habilitacijski postopek. 1891 so ga imenovali za rednega profesorja; do leta 1915 je vodil inštitut za analitično in anorgansko kemijo. Objavil je okoli 110 del o utekočinjenju plinov in lastnostih različnih substanc ob nizkih temperaturah in pa okrog 20 del o analitični kemiji. Februarja 1883 se je skupaj s Sigmundom (Zygmunt) Wróblewskim pričel ukvarjati z utekočinjenjem plinov. Aprila 1883 sta O. in Wróblewski v statičnem stanju utekočinila kisik in druge tako imenovane permanentne pline, kot sta dušik in ogljikov monoksid in sicer z uporabo aparata, ki ga je izumil L. Cailletet, sama pa sta ga le nekoliko modificirala. O tem so poročali na sedežih akademij znanosti v Krakovu, Parizu in na Dunaju. 1884 mu je uspelo utekočiniti vodik v dinamičnem stanju. Istega leta je O. zasnoval aparat, ki je omogočil pridobivanje 2 do 3 cm3 kriogenične tekočine, potem ko je uporabil tako imenovani termalni ključ. Aparat je imel kaskadast hladilni sistem, ki je zniževal pritisk hladilnega sredstva in s tem omogočal potreben spust temperature. Mehanična delavnica Jagiellonske univerze je v prihodnjih letih izdelala preko 200 takšnih aparatov za utekočinjenje, ki so jih prodajali po vsej Evropi. O. se je takrat ukvarjal tudi z utekočinjenjem in strjevanjem drugih plinov, kot so na primer ozon, žveplovodik, etan in propan. Raziskave, ki sta jih v Krakovu izvedla O. in Wróblewski so bile prelomne za področje kirogenetike (raziskave pri nizkih temperaturah). 1895 sta z –225o C dosegla takrat najnižjo temperaturo. 1894 je O-emu uspelo utekočinjenje in strjevanje argona in od 1900 dalje je delal to tudi s helijem. Vzorce za to mu je dal kasnejši Nobelov nagrajenec William Ramsay. O-jevo raziskovalno področje je bila tudi analiza vode. To je imelo velik pomen pri nizu načrtov za sistem oskrbovanja z vodo v Krakovu. Ukvarjal se je tudi z elektrokemijo in anorgansko kemijo. 1891 je postal član Pariške akademije znanosti.
