KANDÓ, Kálmán
* 10. 7. 1869, Budimpešta, Madžarska
† 13. 1. 1931, Budimpešta, Madžarska
inženir železničarstva
K. je do leta 1892 na Tehnični univerzi v Budimpešti študiral strojništvo. Potem je odšel v tujino in v Franciji delal pri železniškem podjetju „Compagnie de Fives-Lille“. Po dveh letih se je vrnil in se zaposlil v tovarni za elektrotehniko →Ganz, kjer je kmalu postal vodja.
Lotil se je proizvodnje indukcijskih motorjev in leta 1898 konstruiral prvi trifazni tramvaj za Evian-Les-Bains.
Na podlagi pridobljenih izkušenj je zasnoval tudi prvo trifazno električno železnico na izmenični tok, ki je imela moč 3.000 V in s katero je v italijanski dolini Valtellina opravil uspešne poskusne vožnje. K. se zato prišteva k pionirjem razvoja delujoče vleke vlakov s pomočjo elektrike.
S pomočjo ameriške finančne podpore je v Italiji na stalo podjetje „Societa Italiana Westinghouse“, kjer so se ukvarjali z gradnjo lokomotiv po K-vem sistemu, sam pa je prevzel vodenje podjetja. Številne železniške povezave v različnih državah so elektrificirali po njegovem sistemu, že pred prvo svetovno vojno. 1917 se je vrnil v Budimpešto. Za podjetje →Ganz je zasnoval tudi električni sistem menjanja faz, s pomočjo katerega je bilo mogoče elektriko iz elektrarn neposredno uporabiti za pogon železnic in sicer z močjo 50-ih period. Tak sistem so prvič uporabili ob elektrifikaciji proge Budimpešta – Dunaj leta 1929/31. Te prve poskusne vožnje K. ni več doživel.
