NARDIN, Julij
* 28. 12. 1877, Gorica, Italija
† 15. 3. 1959, Ljubljana, Slovenija
fizik, izumitelj
Po realki je N. maturiral leta 1898 in potem študiral matematiko in fiziko v Gradcu in na Dunaju, med drugim leta 1904 tudi pri Ludwigu →Boltzmannu. Od leta 1905 do 1912 je poučeval fiziko na realki v Idriji, od leta 1912 do 1920 pa na klasični gimnaziji v Ljubljani ter do leta 1941 na tamkajšnji tehnični srednji šoli. Potem ko so ga med vojno prisilno upokojili, ga je Medicinska fakulteta v Ljubljani povabila na mesto prvega profesorja za eksperimentalno fiziko.
Kot izumitelj se je N. ukvarjal z alternativnimi viri energije, seizmologijo, radioaktivnostjo, telegrafijo, telefonijo in radiotehniko. Zanimal se je tudi za aerodinamiko in kot svetovalec pomagal slovenskima letalskima pionirjema Edvardu →Rusjanu in Franju Bratini. Po tragični →Rusjanovi smrti leta 1911 se je ukvarjal z lastnimi letalskimi poskusi. Skupaj s svojim prijateljem Renejem Zeiom se je N. od leta 1914 ukvarjal z iznajdbami reakcijskega vodnega torpeda, dvostopenjskih raketnih orožji in podmornico brez posadke.
Patente je prejel med drugim za razvoj releja za brezžično posredovanje informacij (od leta 1912 do 1919) in elektronsko cev (1914).
