VOLNÝ, Jozef
* 12. 3. 1819, Spišské Vlachy , Slovaška
† 14. 9. 1878, Ozdín, Slovaška
inženir metalurgije
V. je začel s študijem leta 1841, in sicer na Akademiji za rudarstvo, metalurgijo in gozdarstvo v Banski Štiavnici. Prvo službo je dobil v železarni v Pohoreli. Gorsko-rudarski podjetnik Ľudovít Trangous je mlademu nadarjenemu inženirju predal vodstvo železarne v Kružlovski Huti pri Bardejovu. Leta 1852 je V. prevzel mesto direktorja v železarni v Betliarju, ki je bila v lasti grofa Nádasdyja.
Ta tovarna, ki je obratovala z novo valjarno na parni pogon, za katero je bilo potrebno z velikih razdalj transportirati rjavi premog, je takrat preživljala krizo. Po potovanjih v tujino je V. uspelo v obdobju štirih let krizo premagati in povečati proizvodnjo. Zgraditi je dal nov plavž in predelal je že obstoječo valjarno paličastega jekla. Poleg tehničnih inovacij je uvajal tudi reforme v knjigovodstvu ter skrbel za prodajo.
Od leta 1856 naprej se je kot glavni inšpektor ukvarjal z reorganizacijo obrata drugega največjega rudarsko-metalurškega podjetja na Madžarskem, poimenovanega „Rimamuránytaler Eisenwerks-Verein“ (Rimamuránytalsko železarsko združenje).
Vpeljal je nov postopek žilavenja surovega železa, in sicer pudlanje z uporabo črnega premoga. Na splošno mu je tudi v tem podjetju uspelo tako kvantitativno kot kvalitativno izboljšati proizvodnjo ter zmanjšati njene stroške. Med letoma 1872 in 1874 je zasedal mesto generalnega direktorja leta 1868 ustanovljene „Salgó-Tarjáner-Eisenraffinerie-Gesellschaft“( Salgó-Tarjánsko društvo za topilništvo) ki se je po njegovi smrti leta 1881 združila z Rimamuránytaler Eisenwerks-Vereinom. V tem podjetju je bil zaslužen za vpeljavo in nadaljni razvoj pudlanja z uporabo plina.
