SLIVNIK, Jože
* 31. 1. 1930, Radovljica, Slovenija
† 3. 2. 1983, Ljubljana, Slovenija
kemik
S. je diplomiral na kemijskem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani leta 1955 in doktoriral iz kemije fluoridov 1965. Leta 1958 je prevzel vodstvo specializiranega laboratorija za kemijo fluora pri Institutu Jožef → Stefan v Ljubljani. Leta 1969 je postal izredni, 1974 pa redni profesor.
Največje dosežke je zabeležil na področju kemije žlahtnih plinov. Leta 1962 so v njegovem laboratoriju sintetizirali prvo ksenonovo spojino. Vzporedno z gradnjo jedrske elektrarne Krško ter odprtjem rudnika urana Žirovski vrh se je posvetil tehnologiji radioaktivnih elementov in z domačimi sodelavci ter ob sodelovanju strokovnjakov in sofinancerjev iz ZDA in IAEA (mednarodne agencije za atomsko energijo) do leta 1965 razvil polindustrijsko metodo za izluževanje urana iz rude ter ekološko nadvse pomemben in izviren postopek za zaprto kroženje tehnološke vode; omenjena tehnologija se je v naslednjih letih uveljavila tudi drugod po svetu. Nadaljnja pot je S. vodila na področje okoljske kemije. V kemiji sulfatov in fluoridov je razvil tehniko predelav okolju neškodljivih snovi do industrijske uporabnosti. Vendar se je pri predelavi rude v rumeno pogačo v Žirovskem vrhu izkazalo, da vseh posledic za okolje ni mogoče predvideti. Poklicnim težavam so se pridružile še zdravstvene in S. je v starosti 53 let naredil samomor.
