PLEMELJ, Josip
* 11. 12. 1873, Bled , Slovenija
† 22. 5. 1967, Ljubljana, Slovenija
matematik
Po maturi na gimnaziji v Ljubljani je P. od leta 1894 študiral matematiko, fiziko in astronomijo na Filozofski fakulteti Univerze na Dunaju. Študij je zaključil leta 1898 z disertacijo s področja diferencialnih enačb. Diferencialne in integralne enačbe, kakor tudi potencialna teorija in teorija funkcij so bili P-eva glavna področja delovanja.
Po krajšem bivanju v Berlinu in Göttingenu, kjer se je dodatno izobraževal, je pričel leta 1902 na Univerzi na Dunaju opravljati naloge zasebnega docenta. Leta 1906 je kot asistent začel delati na Visoki tehnični šoli na Dunaju, leto kasneje pa ga je Univerza v Czẹrnowitzu povabila na mesto izrednega, leto zatem pa rednega profesorja. 1908 je P. izdal samostojno rešitev Riemannovega problema, zaradi česar je razvil tako imenovane P-ve formule, s katerimi je osnoval teorijo singularnih integralnih enačb. Leta 1911 je izdal svoje zelo pomembno delo o integralnih enačbah Potencialno teoretične raziskave (Potentialtheoretische Untersuchungen), za kar je v Lepizigu prejel nagrado znanstvenega društva kneza Jablonskega.
V naslednjem desetletju se je P. posvetil predvsem učenju. Med drugo svetovno vojno je veljal za politično nezanesljivega in bil leta 1917 prisilno preseljen na Moravsko, vendar so ga sprejeli prijatelji na Dunaju. Po koncu vojne se je vrnil na Bled in sprejel zaposlitev na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani in sicer kot profesor matematike. Na tem mestu je ostal do svoje emeriture leta 1957. Kolegi so ga v letu 1919/20 izbrali za prvega rektorja. P. je bil član Srbske akademije znanosti in umetnosti in od leta 1938 tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1957 ga je Bavarska akademija znanosti v Münchnu izvolila za svojega dopisnega člana.
