WERNDL, Joseph

Kot ustanovitelj podjetja Steyr, ki je močno zaznamovalo razvoj mesta Steyr v 19. in 20. stoletju, velja W. za enega najpomembnejših avstrijskih podjetnikov druge polovice 19. stoletja. Rojen je bil kot drugi od skupno šestnajstih otrok zakoncev Leopolda in Josefe Anne W., ki sta v mestu Steyr upravljala tovarno sestavnih delov za orožje. W-i so v Steyr-ju veljali za staro kovaško družino. Šele deset let pred Josephovim rojstvom je njegov oče bivšo kovačnico za izdelovanje orodja preuredil v obrat za izdelovanje sestavnih delov za orožje.
Po šestnajstih letih šolanja v Steyrju je W. najprej na Dunaju končal šolanje za puškarja, v Steyrju pa se je nato priučil še veščin za izdelovanje pil.
Spori z očetom zaradi različnih delovnih metod in idej za moderniziranje so ga vedno znova poganjali od doma, saj se je zdelo, da sodelovanje med njima ni možno. Obširna popotovanja so ga pripeljala do Prage in Thüringena, med prostovoljnim služenjem v vojski pa je lahko delal v cesarski tovarni orožja na Dunaju, kjer je razširil svoje strokovno znanje. Med potovanjem v Anglijo in Ameriko (1852/53?) naj bi spoznal najbolj moderne stroje za izdelavo orožja. Vendar pa ga je vsaka od teh izkušenj le še bolj odtujila od konzervativnega očeta, ki je zavračal vsakršno modernizacijo obrata.
Leta 1854 se je W. dokončno ustalil v Steyrju in se osamosvojil s svojo lastno brusilnico. Nenadna smrt očeta leta 1855 pa je bila vzrok za odločilni preobrat v njegovem življenju. W. je prevzel družinski obrat, ki ga je nekaj časa vodil skupaj z materjo. Leta 1863 (od maja do avgusta) se je še enkrat podal na potovanje v Severno Ameriko, kjer je obiskal centre orožarske industrije (Hartfield/Connecticut in Springfield/Massachusetts). Njegov sopotnik na potovanju je bil delovodja Karl Holub, ki je v ZDA ostal za dlje časa in je organiziral nakup številnih specialnih obdelovalnih strojev. Na tej tehnični podlagi je W. leta 1864 z mlajšim bratom ustanovil podjetje „Josef und Franz W. & Comp., Waffenfabrik und Sägewerk“ , družinsko podjetje pa je preoblikoval v „Österreichische Waffenfabriks-Aktiengesellschaft”, prednika podjetja Steyr-Werke, v katerem je do smrti delal kot generalni direktor.
Z nabavo modernih strojev, popolno reorganizacijo obrata, preusmeritev na izdelovanje celotnega orožja namesto le sestavnih delov ter nakupom večjih objektov v Wehrgrabnu mu je v desetletju uspelo družinski obrat razširiti v največjo oborožitveno podjetje v monarhiji.
Sredi šestdesetih let 19. stoletja je W. skupaj s Karlom Holubom razvil nov tip orožja, ki se polni od zadaj, ki je postalo znano kot "Werndl-Gewehr", katerega glavne značilnosti so bile enostavna uporaba, hitro streljanje, ter predvsem zelo uporaben t. i. "tabernakeljski zaklep". Izgubljena vojna proti Prusiji leta 1866 je jasno pokazala prednost pruskega orožja, ki se je polnilo od zadaj, pred avstrijskim, ki se je polnilo od spredaj, zato je v tem času prišlo do novega oboroževanja avstrijske vojske z modernejšim orožjem. Vodilni v vojski so se pri tem odločili prav za novi "Werndl-Gewehr". Naročilu za predelavo 80.000 kosov starega orožja na polnjenje od spredaj v orožje na polnjenje od zadaj je sledilo še naročilo za 250.000 kosov novega tipa orožja, kot tudi naročila iz tujine (tudi zunaj Evrope). Tako so bili postavljeni temelji za eno največjih tovarn orožja v Evropi.
Gospodarskemu zastoju na področju proizvodnje orožja, ki je nastopil na začetku osemdesetih let 19. stoletja se je W. s skromnimi uspehi poskusil zoperstaviti z uvajanjem novih izdelkov, npr. žarnic, dinamov in motorjev. Leta 1884 je odprl "Prvo električno razstavo" v Steyrju.
Novo repetirno orožje, ki ga je razvil Josef →Mannlicher, je sredi osemdesetih let 19. st. pripeljalo do vnovičnega oboroževanja avstrijske vojske, kar je zopet povečalo proizvodnjo v W. podjetju. Tako je ob njegovi smrti leta 1889 podjetje zaposlovalo 9000 delavcev. Obrat W. staršev, v katerem je delalo 450 delavcev, je pod njegovim vodstvom zrasel v veliko podjetje z mednarodnim ugledom.
Leta 1853 se je W. poročil s Caroline Heindl, hčerko uglednega podjetnika, ki se je ukvarjal z izdelavo nožev. Leta 1880 je postal častni meščan rodnega mesta Steyr. V tem letu so mu podelili tudi avstrijsko odlikovanje III. razreda, s katerim je dobil pravico do plemiškega naslova, ki pa je W. ni uveljavil.
V zasebnem življenju se W. uspehi niso mogli primerjati z uspehi v poslovnem življenju. Prav nasprotno, saj je moral pretrpeti mnogo udarcev usode. Pred nenadno smrtjo pri 58 letih je izgubil ženo in štiri od šestih otrok. Po njegovi smrti sta bili preživeli hčerki povzdignjeni v plemiški stan; dobili sta naziv "rojeni von Werndl". Leta 1894, pet let po njegovi smrti, so mu na promenadi v Steyrju postavili spomenik, ki ga je oblikoval Viktor Osakr Tilgner.