SABLATNIG, Josef
(ZABLATNIK, Jožef)
* 6. 6. 1886, Celovec, Avstrija
† 1945, Sovjetska zveza
konstruktor (letalstvo)
S. je po končani osnovni šoli in realki v Celovcu študiral strojništvo v Gradcu, elektrotehniko v Brnu, leta 1910 pa je doktoriral iz tehniških ved na univerzi na Dunaju. Za letalstvo se je začel zanimati že kot mladenič in leta 1903 zgradil jadralni model, ki ga je v višino dvignil avto, nato pa je drsno letel. Za uspešen zaključek študija mu je bogati oče, po poklicu mesar, namenil denar za letalo. V pozni jeseni 1909 je S. obiskal poslovalnico Wrightove letalske družbe v Johanniststhalu pri Berlinu, kjer je kupil letalo in se naučil osnov letenja.
Po opravljenem doktoratu je s prijateljem Oskarjem Heimom iz Freiburga priredil vrsto letalskih mitingov, med drugim tudi v Gorici, kjer je nastopal skupaj s prvim slovenskim letalcem Edvardom → Rusjanom. Heim (1910) in → Rusjan (1911) sta se med letenjem smrtno ponesrečila, S. pa je v noči med 9. in 10. avgustom 1911 izvedel prvi nočni polet v Avstriji in v letih 1911-13 postavil več višinskih rekordov, ko je letel tudi s petimi potniki na dvosedežnem letalu. Leta 1911 je postal vodja pilotov in tehnični vodja Wiener Neustädter Autoplan-Werke in se vse bolj usmerjal v konstrukcijo letal, vendar so bili njegovi poskusi, da bi s svojim letalom Vindobona opremil avstrijsko in nemško vojsko, neuspešni. Tik pred vojno je s športnim letalom lastne konstrukcije na mitingih izvajal lupinge in hrbtni let. Ob izbruhu vojne se je prijavil v letalstvo nemške vojne mornarice, ki pa je tedaj bolj potrebovala konstruktorje kot pilote. Leta 1916 je v Berlinu ustanovil podjetje S-Flugzeuge, v katerem je bilo do konca vojne izdelanih 167 letal originalne konstrukcije (z oznako SF 1-8) in 65 licenčnih, največ izvidniških hidroplanov.
Po koncu vojne je S. letalo predelal v potniško letalo P I, eno prvih takšnih namensko grajenih letal na svetu, in z njim leta 1919 začel uvajati prve meddržavne potniške polete v srednji Evropi. Razvil je tudi sodobno zasnovano potniško letalo Sab P III za 6 potnikov v zaprti kabini in 2 pilota na prostem. Zanj so se zanimale evropske in celo južnoameriške države, vendar so povojne sankcije prekrižale njegove načrte. Zato se je S. preusmeril v organizacijo notranjega letalskega prometa v Nemčiji in leta 1920 s pobudo za združevanje manjših letalskih podjetij v eno veliko postal predhodnik leta 1926 ustanovljene letalske družbe Lufthansa. Med vojnama je delal v vojaški industriji, leta 1945 pa padel v sovjetsko ujetništvo in po neuradnih informacijah umrl v enem od sovjetskih koncentracijskih taborišč.
