RESSEL, Josef
* 26. 6. 1793, Chrudim, Republika Češka
† 9. 10. 1857, Ljubljana, Slovenija
izumitelj (ladijski vijak)
R. je bil sin mitničarja iz vzhodnočeškega mesta Chrudim. Obiskoval je gimnazijo v Linzu, kjer je maturiral z odliko. Vpisal se je na topničarsko šolo, ki pa jo je moral zaradi zdravstvenih težav po treh letih zapustiti. Med leti 1812 in 1814 je študiral tehniko in naravoslovje na dunajski univerzi. Zanimanje za tehniko ga je spremljalo vse življenje. Žal je moral zaradi finančnih težav študij prekiniti, dobil pa je štipendijo, s katero je dokončal dveletno gozdarsko akademijo v Mariabrunnu.
16. marca 1817 je nastopil službo distriktnega gozdarja v Pleterjih, v letih 1820-48 pa je služboval še v Ljubljani, Trstu, hrvaškem Motovunu in Benetkah.
Kot gozdar je R. oskrboval z lesom ladjedelnice v severnem Jadranu, veliko je prispeval tudi k uvajanju naprednega gozdarjenja v krogu svojega delovanja, v Sloveniji pa mu gredo predvsem zasluge za ponovno pogozdovanje. Ukvarjal se je še z izboljšavami tal in načrtoval obširna izsuševalna dela okoli Benetk in v dolini reke Neretve.
Ob vsem tem se je R. posvečal tudi tehniškim izumom, predvsem razvoju Arhimedovega vijaka v ladijski vijak. Zamisel je začel razvijati že med bivanjem na Dunaju. Prvi poskusni vijak je izdelal februarja 1827 in istega leta so mu zanj podelili privilegij. Jeseni 1829 je vijak prvič preizkusil na plovbi s parnikom Civetta po Tržaškem zalivu. Že po nekaj sto metrih je na ladji zaradi počene cevi odjeknila eksplozija.
Vijak je načelno prestal njegov preizkus in R. je naprej delal načrte o izboljšavah, predvsem glede parnih strojev. Vrtljivi vijak je želel namestiti vzdolžno na krmo ladje, da bi lahko ladjo upravljali brez krmila.
