RADINGER, Johann von
* 31. 7. 1842, Dunaj, Avstrija
† 20. 11. 1901, Dunaj, Avstrija
inženir strojništva
R. je bil sin trgovca. Študiral je na Politehničnem inštitutu pri Adamu von Burgu in je bil že pred končanjem študija (1863) njegov asistent. Med študijem je opravljal prakso v tovarni strojev Grafen Salm v Blanskem in v tovarni strojev Cail & Derosne v Parizu, poleg tega pa je opravil tudi številna študijska potovanja. 1866/67 je izdeloval orožje v strojni tovarni H. D. Schmid na Dunaju. Leta 1867 je bil začasni, od 1869 naprej pa stalni konstruktor pri Grimusu von Grimburgu v novoustanovljeni učiteljski komori za strojno inženirstvo, leta 1879 pa je postal profesor strojnega inženirstva na Tehnični visoki šoli na Dunaju. Od 1881 do 1885 je bil dekan Strojne fakultete, leta 1891 pa njen rektor.
R. je revolucioniral strojno inženirstvo s tem, da je pravilno doumel dinamiko strojnih delov t.j. delovanja sile mase in razvil lastne, predvsem grafične metode za ta proces. Tako ni dobil le natančnih izračunov zagonskih koles pri batnih motorjih, ampak posledično tudi konstrukcijo strojev z veliko obrati v najmanjšem možnem ohišju ter z največjim učinkom. To je bil med drugim predpogoj za elektrifikacijo, ki se je pričela v zadnjih desetletjih 19. stoletja, saj so parno turbino, kakor tudi konstrukcijo motorjev za pogon motorjev in letal iznašli šele konec stoletja. R. pa se ni posvečal samo visoko obratnim parnim strojem, temveč je bil, kot njegov učitelj Burg, komisar preizkušanja parnih kotlov in je vodil načrtovanje in ureditev številnih industrijskih podjetji vseh vrst po vsej Avstro-Ogrski. Kot profesor na visoki šoli je imel zelo jedrnata, jasna in živahna predavanja, ki so bila podprta z njegovo veliko umetnostjo risanja, pri čemer je bila estetika tehničnega predmeta prvenstveno v smotrnosti oblikovanja.
Poleg svojega teoretičnega, znanstvenega in praktičnega delovanja na področju inženirstva, je deloval tudi kot uradni avstrijski poročevalec iz svetovnih razstav v Parizu 1867, na Dunaju 1873 in v Filadelfiji leta 1876. Leta 1892 je bil povzdignjen v plemiški stan in je opravljal službo dvornega svetnika. Od 1895 do 1897 je bil predsednik Avstrijskega inženirskega in arhitekturnega združenja, kakor tudi korespondenčni član dunajske Akademije znanosti.
1892 je R. vodil izgradnjo dvorne in državne tiskarne, kakor tudi načrtovanje in ureditev glavnega novčnega urada, za kar je prejel plemiški naziv.
