PRECHTL, Johann Joseph von

Zaradi svoje dejavnosti ustanovitelja in prvega direktorja Politehničnega inštituta na Dunaju, velja P. za pionirja tehničnega izobraževanja v Avstriji.
Rodil se je leta 1778 kot tretji otrok Johanna Bartolomeja Friedricha P. in njegove žene Anne Marie Brunner. Oče je bil upravitelj v talilnici jekla würzburškega kneza v Bischofsheimu pri Fuldi, od leta 1785 pa je bil mestni pisar v Stadtlauringenu. Po gimnaziji je P. od leta 1796 do 1801/02 v Würzburgu študiral filozofijo, teologijo in pravne znanosti. 1802 je odšel na Dunaj, da bi postal dvorni svetnik, vendar je že leta 1803 sprejel mesto dvornega učitelja in vzgojitelja pri grofu Johannu Taaffeju v bližini Brna.
Tu je napisal pedagoško delo humanističnega značaja z naslovom „Ueber die Fehler in der Erziehung“ (O napakah pri vzgoji, 1804). V teh letih je P. v Brnu spoznal naravoslovca Christiana Andréa, čigar hči Roso je poročil leta 1809, in Huga Grofa Salm-Reifferscheidtskega, lastnika talilnice v Blanskem in tovarne sladkorja v Raitzu. Med leti 1811 in 1823 sta imela zakonca P. skupaj devet otrok. Istega leta 1809 je v Brno prejel poziv cesarja Franza II., naj v Trstu ustanovi realko in naj prevzame njeno vodenje ter organizacijo. Preden pa je lahko to mesto de facto tudi prevzel, so morali Trst oktobra 1809 po Schönbrunnski mirovni pogodbi predati. Ko se je vrnil na Dunaj, je od 1810 do 1814 na realki Sv. Ane poučeval naravoznanstvo, kemijo, fiziko ter likovni pouk in tiskanje na katun. V tem času je njegova dejavnost na področju naravoslovja in tehničnih predmetov sovpadla z nalogo pričetka pripravljalnih del za ustanovitev Politehničnega inštituta na Dunaju. Leta 1810 je predsedniku dvorne komore izročil osnutek organizacijskega načrta.
Kljub nasprotovanju Franza Josepha →Gerstnerja, je v Pragi decembra 1814 dosegel svoje imenovanje za prvega direktorja Politehničnega inštituta, kjer je novembra 1815 začel predavati. P.-jev najpomembnejši dosežek je bila formulacija in uveljavitev leta 1817 odobrenega glavnega organizacijskega načrta inštituta, predhodnika današnje Tehnične univerze. Osrednja ideja šole je bila "Svoboda učenja".
Po študiju s Karlom →Karmarschem in Ferdinandom →Redtenbacherjem na Dunaju, sta bila prva dva poklicana naj ustanovita šole v Hannovru in v Karlsruheu, P. pa je ustanovil dunajsko Šolo za tehnologijo, ki si je pridobila mednarodno veljavo.
P. je od leta 1819 do 1839 kot direktor izdal dvajset zvezkov Letopisa cesarskega Politehničnega inštituta na Dunaju in kot znanstvenik, med leti 1830 in 1854, še dvajset zvezkov Tehnološke enciklopedije, enega najpomembnejših referenčnih del o tehniki v prvi polovici 19. stoletja. P. je deloval tudi na praktičnem področju in je skupaj z Johannom Arzbergerjem leta 1816 na inštitutu uvedel plinsko razsvetljavo na črni premog. Leta 1823 je predstavil nov prenosni višinomer na zračni tlak (Baroskop).
P. je bil ustanovni član cesarske Akademije znanstvenikov na Dunaju (1847), po svoji upokojitvi pa je bil z mesta direktorja povzdignjen v viteški stan.