PUHAR, JANEZ
* 26. 8. 1814, Kranj, Slovenija
† 7. 8. 1864, Kranj, Slovenija
izumitelj (fotografija)
P. je po maturi nameraval študirati slikarstvo, vendar se je na materino željo vpisal na teologijo in leta 1838 postal duhovnik in kot kaplan služboval v različnih krajih po Sloveniji. Ker se je po cerkvenih merilih preveč ukvarjal s posvetnimi zadevami, ni nikoli dobil lastne župnije.
S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1839 in se posvetil zlasti fotografski kemiji. Do leta 1842 je razvil celovit lasten postopek fotografiranja, pri katerem je za podlago izbral prozoren material - stekleno ploščo in s tem odprl pot dotlej še nerazviti reproduktivni fotografiji. Na stekleno ploščo je nanesel plast žvepla, ki jo je za nekaj sekund izpostavil jodovim param. V fotografski kameri (camera obscura) je tako pripravljeno ploščo osvetljeval od 15 sekund do ene minute, hkrati pa so nanjo delovale živosrebrove pare. V tej fazi so se na sliki pojavile blede sledi slike, ko pa jo je P. izpostavil še bromovi pari, se je slika pokazala v trenutku. Za fiksiranje je uporabljal alkohol.
Celoten postopek, ki se je odvijal v cameri obscuri, je trajal od 5 do 8 minut. Prosojni negativ na stekleni plošči je bilo mogoče pod določenim kotom in pred temnim ozadjem opazovati kot pozitiv. Ohranilo se je okoli deset P-jevih fotografij, med njimi tudi dva avtoportreta. Poleg visoke tehnične kakovosti imajo vsa dela tudi umetniško vrednost.
P. je svoj izum opisal leta 1843 v časopisih v Ljubljani in Gradcu. V letih 1846-53 je bival na Bledu, kjer je poleg opisanega postopka razvil tudi originalne postopke za fotografijo na papirju in se tako zelo približal tehniki kopiranja in povečevanja negativov s steklene plošče na papirni pozitiv. Ker svojih izumov ni patentno zaščitil, je to za fotografiranje na steklenih ploščah storil leta 1847 Francoz Joseph Niepce. Da bi dokazal svoj primat, je P. leta 1849 poročal o svojem sedem let starem izumu društvu naravoslovcev v Ljubljani. Leta 1852 mu je Akademija za poljedelstvo, obrt in trgovino v Parizu podelila diplomo, na kateri ga imenuje “izumitelj fotografije na steklu.” P. je leta 1851 s svojimi fotografijami sodeloval na razstavi v Londonu, leta 1852 pa v New Yorku.
Zadnja leta je bolehal na pljučih, kar je bilo posledica dela z jedkimi kemikalijami, žveplom, halogeni in živim srebrom. Njegov prispevek k razvoju fotografije so začeli znova odkrivati šele v 20. stoletju.
