FLORJANČIČ de Grienfeld, Ivan Dizma 
                                                                
                                                                
                                                                
                                                                
                                                                    * 1. 7. 1691, Ljubljana, Slovenija
                                                                    † 1757, 
                                                                
                                                                
                                                                matematik, astronom, geodet, kartograf 
                                                                
                                                                
                                                                
                                                                F. je bil deležen duhovniške izobrazbe in kot duhovnik je tudi delal v različnih krajih Slovenije, dokler se ni dokončno naselil v Stični. Podatki o njegovi smrti niso znani, znano je le, da je bil leta 1757 še aktiven. 
                                                                Kot matematik je F. pisal o računskih operacijah, ukvarjal se je s kvadraturo kroga, spisal uspešen geometrijski priročnik ter zagovarjal uporabo logaritmov. Svoje matematično znanje je uporabljal v praksi pri astronomiji in zemljemerstvu. Ukvarjal se je tudi z merjenjem časa. Na različnih krajih je meril odklone magnetne igle.  Zgradil je svojo lastno zvezdarno in v njej redno izvajal astronomska opazovanja, o katerih je poročal od leta 1718 do 1757. Poleg gibanja planetov je opazoval predvsem Luno in Sonce. Pridobil si je moderno znanje o astronomiji, bil je privrženec Keplerjeve teorije o planetih. V stiku je bil z vodilnimi evropskimi astronomi. Z zemljemerstvom je pričel, ko je popisal in orisal posestvo samostana v Stični. Takrat se mu je porodila ideja, da bi izdelal zemljevid osrednje Kranjske pokrajine v velikem obsegu. Z intenzivnim delom na tem projektu je začel leta 1734. Iz tega razloga je veliko potoval, risal topografske skice, si v slovenščini in nemščini zapisoval krajevna imena, meril višino gora in hribov, itd. Po desetih letih je zemljevid na dvanajstih straneh in v razmerju 1:111.000 izšel s pomočjo slovenskega inženirja Abrahama Kaltschmidta, ki ga je natisnil z bakrorezno ploščo. Zemljevid se je med drugim ponašal s takrat najbolj natančnim prikazom Ljubljane v veduti in tlorisu. Popolni zemljevid osrednjega dela slovenskega področja je nastal šele 120 let pozneje.