RICHTER, Gustáv
* 11. 7. 1825, Banská Štiavnica , Slovaška
† 4. 2. 1902, Banská Štiavnica , Slovaška
inženir rudarstva
Po koncu gimnazije in filozofskega tečaja leta 1845, je R. končal Rudarsko in gozdno akademijo v Banski Štiavnici. Leta 1850 je sprva delal kot praktikant v glavnem novčnem uradu na Dunaju, vendar se je že naslednje leto vrnil nazaj v Bansko Štiavnico. Naslednji dve desetletji je R. opravljal različne službe na številnih krajih po Slovaški. Leta 1872 se je vrnil v Bansko Štiavnico in bil imenovan za rudarskega uradnika I. kategorije. S 65-imi leti je bil leta 1890 še vedno vodilni učitelj na rudarski strokovni šoli v Banski Štiavnici, kjer je prejel naslov rudarskega svetovalca.
Pomembnejše inovacije v slovaškem rudarstvu so sledile med njegovim delovanjem pri izgradnji rudnikov Žigmund in František po letu 1872. Tu je vztrajal pri uvedbi strojnega vrtanja in se tudi sam udeležil konstrukcije vrtalnih strojev in vrtalnih stojal, ki so bili pri napredovanju kopanja vstavljeni v rov in s čimer je predvideno napredovanje skrajšal za skoraj deset let. V povezavi s tem je R. v tem revirju uvedel tudi nov način detonacije min s pomočjo elektrike. Ukvarjal se je tudi z načrtovanjem in konstrukcijo celotnih rudarskih in predelovalnih naprav. Skupaj z Eugenom →Broszmannom se R. šteje za najpomembnejšega zastopnika slovaške in ogrske rudarske znanosti v drugi polovici 19. stoletja.
