NARUTOWICZ, Gabriel Józef

Med leti 1873 in 1883 je N. obiskoval nemško gimnazijo v Lipawi in pričel leta 1884 študirati na fizikalno matematičnem laboratoriju Univerze v St. Peterburgu. Ker je leta 1886 zbolel za tuberkulozo, je moral študij prekiniti in dve leti je preživel na okrevanju v Švici. Po okrevanju, se je jeseni 1886 odločil študirati na Fakulteti za gradbeništvo švicarske Visoke tehnične šole v Zürichu in študij zaključil leta 1891. Med študijem je N. razvil ohlapne kontakte s skupino emigrantov, ki so se poimenovali "Proletariat" ter podpiral revolucionarja Aleksandra Dębskega, zaradi česar je pri ruskih oblasteh padel v nemilost in moral se je vrniti v domovino. Leta 1891 je pričel delati v St. Gallenu, in sicer v biroju za izgradnjo železnic »St. Gallen-Zug«. Med leti 1892 in 1895 je kot inženir delal v oddelku mestnega biroja za vodna dela in odvodnjavanje. Leta 1895 je dobil švicarsko državljanstvo in postal vodja oddelka za regulacijo reke Ren. Po nekaj mesecih je to delovno mesto zapustil in se zaposlil v znanem inženirskem biroju L. Kürsteinerja v St. Gallenu, kjer so bili specializirani za izgradnjo železnic, vodne gradnje in odvodnjavanje. Že njegova prva hidrotehnična dela so naletela na številne pohvale v strokovnem svetu in N. je prejel nagrade na svetovnih razstavah v Parizu leta 1896 in 1900. L. Kürsteiner je naj prenesel vodenje podjetja in mu ponudil partnerski delež. N. je izvedel številne projekte in vodil izgradnjo hidroelektrarn z močjo več tisoč KM, med drugim v Kubelu pri St. Gallenu na reki Urnäch, v Andelsbuchu v Vorarlbergu (1905 -1908), v Refrainu na reki Doubs (1906–1908) in v Montheyju (1908–1910). 1907 je prevzel katedro za vodne gradnje na švicarski Visoki tehnični šoli v Zürichu. Potem ko je dobil to zaposlitev, se je umaknil iz Kürsteinerjevega biroja in leta 1908 odprl svoj inženirski biro, kjer so pod njegovim vodstvom zgradil številne hidroelektrarne v Švici, Italiji, Avstriji in Španiji. Njegov najpomembnejši projekt je bila, med leti 1917 in 1920, zgrajena hidroelektrarna Mühleberg na reki Aare, z močjo 65.000 KM. Z betonom zajezena dolina Aar je avtomatsko regulirala pretok reke. Akumulirano jezero je imelo površino 3 km2 in je zadrževalo okrog 10 milijonov m3 vode. Voda je poganjala 6 turbin s skupno močjo 48.600 KM. Polna pogonska moč hidroelektrarne je leta 1923 znašala 64.800 KM. N-u pripada tudi prvi projekt hidroelektrarne v Obershali med ledenikom in jezerom v Bernskih Alpah z načrtovano zmogljivostjo 210.000 KM. Ta revolucionarni projekt so v Švici realizirali šele leta 1955. Številne tehnične opise njegovih del je mogoče najti v Švicarskem gradbenem vestniku (Schweizerischen Bauzeitung). Kot ekspert za naprave za hidroelektrarne je prejel povabila za potovanja na Finsko, Portugalsko, v Nemčijo, Francijo, Alžirijo in v Turčijo. Med leti 1913 in 1920 so ga na Visoki tehnični šoli v Zürichu izvolili za dekana inženirske fakultete. Od 1915 do 1919 je bil predsedujoči mednarodne komisije za regulacijo reke Ren. Leta 1920 je odstopil z vseh položajev in postal minister za javna dela v vladi Władysława Grabskega. 9. decembra 1922 je bil izbran za prvega predsednika Republike Poljske, vendar ga je že 16. decembra, med obiskom razstave v galeriji „Zachęta”, umoril politični fanatik Eligiusz Niewiadomski, član Ljudskega narodnega združenja.