WELS, Franz Xaver

Po zaključku ljudske šole je W. obiskoval realko v Gradcu ter zaključil leta 1891 rokodelsko šolo kot industrijski inženir. Po služenju v vojski med 1893 in 1897 je nekaj časa prebil v Angliji. Njegovo zanimanje za letalne stroje je leta 1901 privedlo do srečanja z avstrijskim letalskim pionirjem Wilhelmom →Kressom. W. se mu je ponudil, da bi Kressova letala pilotiral, a si ta ni pustil vzeti vloge pionirja v letenju z motornim letalom.
Kljub temu pa je W. po priporočilu od Kressa dobil službo pri Igu →Etrichu v Trutnovu (Češka). Ta mu je dal nalogo raziskovanja literature, kjer je v publikaciji F. Ahlborna iz Hamburga našel namig za leteče seme „Zanonia Macrocarpa“. Po številnih študijah in modelih je 1904 nastalo jadralno letalo z razponom kril šestih metrov, s katerim je prišlo do prvih uspešnih poskusov jadranja. Nadaljnje intenzivne študije so vodile do patentnega zapisa Št. 23465 „Igo →Etrich in Franz W. v Oberaltstadtu Trautenauu (Slovaška) – letalni stroj“, ki sta ga prijavila 3. Marca 1905. Glede na patentno risbo je bil ta letalni stroj letalo s krili, dvema propelerjema in motorjem. Zgradil ga je W. Najprej je bilo letalo preizkušeno brez motorja, a se je jadralnik z razponom 15 metrov izkazal za nestabilnega. Na začetku leta 1907 so nato testirali manjše motorno letalo („Etrich I“), vendar zopet neuspešno. Sledila je predelava večjega jadralnega letala, s katerim je W.-u 2. oktobra 1907 uspel prvi jadralni let.
Ko je W. leta 1908 v Parizu videl uspešni let dvokrilnika bratov Wright, je Etrichu predlagal spremembo koncepta, ki pa je temeljil na enokrilnem letalu, pri tem pa je prišlo še do potrebe po novih sodelavcih (med drugimi Karl Illner in Pavel Podgornik). Nekaj časa za tem se je ločil od Etricha, ki je na podlagi nabranih izkušenj in s pomočjo novih sodelavcev sestavil uspešni enokrilnik z imenom "Taube" (Golob).
W. je nato delal ko samostojni izumitelj. Med 1905 in 1938 je patentiral 33 izumov, vendar pa z njimi ni imel večjih komercialnih uspehov. Ko je še bil pri Etrichu, je sestavil motorne sani na vijačni pogon. Med prvo svetovno vojno se je ukvarjal s protetiko, v dvajsetih letih 20. st. pa s pogoni za športne in prometne naprave. 1934 si je W. uredil eksperimentalno delavnico ter se posvetil razvoju "cikloidnega letala", ki naj bi bil neke vrste helikopter z vodoravnim rotorjem. 1935 je to iznajdbo patentiral, vendar pa izgradnje prototipa ni mogel financirati. Njegov zadnji, 33. patent je bil plavutni pogon. Kmalu za tem je obubožan in pozabljen umrl na Dunaju.