GERSTNER, Franz Anton Ritter von

Po zaključenem študiju na Politehničnem inštitutu v Pragi, kjer je predaval njegov oče Franz Josef →G., je že pri 21 letih bil imenovan za rednega profesorja za praktično geometrijo na Politehničnem inštitutu na Dunaju.
Leta 1821 je na priporočilo očeta dobil naročilo za gradnjo železnice na konjsko vleko med Češkimi Budjevicami na Moldavi in Mauthausnu na Donavi. Projekt ga je zaposlil za skoraj deset let. Spoznanja s študijskega potovanja v Anglijo 1822 so ga spodbudila, da je trasiranje „železne ceste“ osnoval na najnovejših odkritjih. Zavračal je kopiranje terena z metodo „izgubljenega spusta“, ki je bila sicer cenovno ugodna, a zamudna.
Septembra 1824 je dobil 50-letni privilegij za gradnjo te železnice, ki ga je 12. aprila 1825 odstopil delniški družbi, ki so jo ustanovili dunajski veletrgovci Geymüller, Stametz in sinova. Sam je pri Cesarsko kraljevi prvi privilegirani železniški družbi (K.k. Erste Privilegierte Eisenbahngesellschaft) sprejel mesto vodje gradnje.
Delovni premor pozimi 1826/27 je G. izkoristil za ponovno študijsko potovanje v Anglijo, kjer je doživel začetek zmagovalnega pohoda parne lokomotive Georgea Stephensona in utrdil prepričanje v pravilnost svojih načrtov. Velika napaka pa je bila gradnja kamnitih sten znotraj železniškega nasipa, ki jo je predlagal njegov oče za povečanje nosilnosti. Zaradi tega se je gradnja podražila, G. pa je bil napaden z več strani in se je moral zagovarjati pred delničarji. Ti so konec junija 1828 od njega pisno zahtevali, da vodenje gradnje odstopi svojim inženirjem, med drugim Matthiasu Schönererju. Februarja 1829 je izdal obsežno obrambno pisanje, vendar svojega starega delovnega mesta ni mogel dobiti nazaj.
Po prekinitvi pogodbe se je posvetil razvoju železničarstva in ponovno odšel v Anglijo. Ko se je vrnil v Prago, je več let izdajal zbrana predavanja svojega očeta.
Sredi 30-ih let je odpotoval v Rusijo, ker je dobil ponudbo za gradnjo železnice St. Peterburg-Zarskoe Selo in Pawlowsk. Konec leta 1835 je dobil privilegij za to železnico, ki so jo odprli 30. oktobra 1837. Zaradi nesoglasij z naročniki je po tem državo znova zapustil. Iz Rusije je odpotoval na Češko, nato pa z drugo ženo leta 1838 v ZDA. Tam je začel s projektiranjem železniških prog, ki pa niso bile zgrajene. Umrl je 12. aprila 1840 v Filadelfiji.