ZACH, František Xaver
* 4. 6. 1754, Bratislava, Slovaška
† 2. 9. 1832, Paris , Francija
astronom, matematik
Z. je absolviral na vojaški akademiji na Dunaju, nato študiral matematiko in astronomijo v Londonu ter diplomiral iz prava in filozofije v Oxfordu. Po študiju je postal častnik v avstrijski vojski, vendar je od leta 1775 delal v Londonu kot hišni učitelj pri saško-gotskih poslanikih. Leta 1776 je začel delati v službi saško-gotskega nadvojvode Ernsta II. v Gothi. V tej službi je leta 1786 napredoval v polkovnika, nato glavnega poveljnika in dvorskega upravnika saško-gotske ovdovele vojvodinje Karoline, katero je spremljal na potovanjih v Francijo in Italijo.
Leto zatem je ustanovil v Seebergu pri Gothi zvezdarno, v kateri je bil do 1806 direktor. V njej je leta 1798 organiziral prvi mednarodni astronomski kongres. V obdobju med 1807 in 1813 je živel v Genovi, Neaplju in Kussi, kjer je tudi sodeloval pri izgradnjah zvezdarn. Nato je ustanovil observatorij v Ženevi, ki ga je vodil do leta 1827.
Od leta 1827 se je zadrževal v Parizu, kjer se je specializiral za astronomsko opazovanje gibanja sonca ter se ukvarjal z aberacijo in nutacijo zvezd. Sodeloval je s češkim astronomom Martinom Aloisom Davidom, katerega je tudi podpiral pri ustanavljanju praške zvezdarne. Sodeloval je tudi z Maximilianom →Hellom in J. Lipskýjem, ki mu je pomagal pri kartiranju Madžarske in določanju koordinat nekaterih madžarskih mest ter mu pomagal na področju višje matematike.
Z. se je večkrat udejstvoval kot ustanovitelj in izdajatelj časopisov: od 1788 do 1800 v Weimarju časopis „Allgemeinen geographischen Ephemeriden“, od 1800 v Gothi „Monatliche Correspondenz zur Beförderung der Erd- und Himmelskunde“ in od 1813 v Ženevi „Correspondance astronomique, géographique et hydrographique“. V teh časopisih je tudi objavljal rezultate svojih opazovanj.
Po Z.-ju je poimenovan eden izmed kraterjev na prednji strani Lune.
