REDTENBACHER, Ferdinand Jakob

R. se je rodil kot sin trgovca z železom, svak in bratranec kemika Josepha R. in zoologa Ludwiga R. in je izhajal iz umetnostnega doma z dolgo tradicijo v industriji izdelovanja kos, s katero sta imela stike tudi Joseph Mayerhofer in Franz Schubert. Potem ko se je med leti 1820 do 1824 izučil za poklic prodajalca v trgovini s hrano in opremo za košnjo, ki jo je imel njegov stric, je 1824/25 končal načrte za izgradnjo in geometrične risbe pri Direktoratu za gradnjo v Linzu, medtem ko se je zasebno izobrazil v matematiki. Od 1825 do 1829 je študiral na dunajskem Politehničnem inštitutu, hkrati pa tudi na univerzi pri Andreasu Von Ettingshausenu in Josephu Johannu von Littrowu. R. je bil od 1829 do 1833 asistent za strojništvo pri Johannu Arzbergerju na Politehničnem inštitutu.
1835 ga je Višja industrijska šola v Zürichu imenovala za profesorja matematike in geometričnega risanja. Tesna povezanost z Johannom Kasparjem Escherjem in tehniki strojne tovarne Escher-Wyss mu je že zgodaj dala pobudo, da je, dotlej le empirično argumentirane potrebe strojništva teoretično podprl z matematičnimi metodami, zaradi česar velja za utemeljitelja znanstvenega strojništva. Njegove skice iz obdobja preživetega v Zürichu dokumentirajo nagnjenost k sistematiki in odlično skiciranje, ki je bilo značilno tudi za njegova živahna in vedno privlačna predavanja, ki so sledila. Risanje in krajinarstvo sta bila konec koncev tudi njegovi najljubši dejavnosti v prostem času.
Od leta 1841 je bil R. profesor mehanike in strojništva (od 1857 do 1862 ravnatelj) na Politehnični šoli v Karlsruhe, ki je neločljivo povezana z nadaljnjim razvojem njegove dejavnosti. V Karlsruhe so nastajale tudi vse temeljne publikacije, ki so bile pomembne za razvoj strojništva in v katerih ni bilo govora le o takratnih pogonskih in delovnih strojih, ampak tudi o konstrukcijskih principih občega strojništva. Njegovih predavanj niso zaznamovale le njegove čudovite risbe na tabli, temveč tudi listi s skicami za slušatelje. Na svojih predavanjih je R. opisoval tudi takrat najmodernejše metode industrijske produkcije vseh panog, vključno s principom tekočega traku. Za predavanja s področja mehanike je zbral še danes prisotno zbirko gibalnih mehanizmov. Po risbah k natisnjenem inventarju te zbirke ter po "Zakonih gradnje lokomotiv", ki so se jih naučili pri R., so njegovi asistenti, ki so delovali v Esslingenu, izdelali tovarno strojev in lokomotiv.
K R.-jevim številnim učencem med drugim spadajo profesor strojništva Franz Reuleaux, proizvajalec lokomotiv Oscar Henschel, sin iznajditelja hitrega stroja za tiskanje Friedrich Koenig, pionir avtomobilizma Karl Benz, konstruktor motorja na plinski pogon Eugen Langen, tovarnar Heinrich Sulzer-Steiner in njegov brat Albert iz Winterthurja, ustanovitelj strojne tovarne Augsburg-Nürnberg AG. (MAN), Heinrich von Buz, rudarski industrijalec August Thyssen, proizvajalec šivalnih strojev Max Gritzner, R.-jev bratranec, njegov asistent Fred Wolf, ki je v ZDA ustanovil tovarno za hladilne stroje Linde, kakor tudi v proizvodnji parnih strojev pomembna tehnika Joseph Trick in Karl Kley.