LOBE, Feliks
* 14. 10. 1894, Ljubljana, Slovenija
† 9. 5. 1970, Ljubljana, Slovenija
inženir strojništva
L. se je že kot šolar ukvarjal z iznajditeljstvom in kot maturant prijavil svoj prvi patent. Po maturi na gimnaziji v Novem mestu leta 1914 je pričel s študijem strojništva v Pragi, vendar se je moral leta 1915 vrniti in s študijem je lahko nadaljeval šele po vojni na Dunaju, kjer je leta 1922 prejel naziv diplomiranega inženirja.
Od leta 1922 do 1927 je bil glavni konstruktor v dunajski tovarni strojev Warchalowski-Eissler, potem pa je eno leto delal družbi državnih železnic. Načrtoval in konstruiral je parne, električne in dizelske lokomotive, kakor tudi tramvaje. Za svoje rešitve pri vzmetenju, pogonu in zavorah električnih lokomotiv in distribuciji mase pri motorjih z notranjim izgorevanjem je prejel številne patente.
Iz Dunaja je odšel L. kot vodja tovarne vagonov, strojev in motorjev v Slavonski Brod. Leta 1930 ga je znani elektrotehnik Milan →Vidmar pripeljal na Univerzo v Ljubljani, kjer je postal izredni profesor za elektrotehniko in osnove strojništva. Tu je dal leta 1933 pobudo za ustanovitev hidrotehničnega, kaloričnega in tehnološkega laboratorija in zgradbo strojne fakultete.
L. je še vedno ostal dejaven kot izumitelj, predvsem na področju zobniških sistemov, za katere je prejel tudi patente. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1958/59 je bil dekan na Fakulteti za elektrotehniko in strojništvo v Ljubljani, naslednje leto pa prodekan te fakultete. Tudi po svoji predčasni upokojitvi je še naprej učil na visoki tehnični šoli, vendar je leta 1965 hudo zbolel.
