SCHNEIDER, Ernst Leo
* 18. 6. 1894, Gaya, Republika Češka
† 1. 6. 1975, Neustift am Walde , Avstrija
inženir strojništva, izumitelj (ladijski pogon)
S. je svojo mladost preživel v Gmundnu in Linzu, kjer je tudi maturiral. Po služenju vojaškega roka je na Visoki tehnični šoli na Dunaju študiral strojništvo in elektrotehniko. Poleg tega, da se je ukvarjal z jadralnim letalstvom, je preučeval tudi oblike kril. Zanimalo ga je plutje po vodi, posebej cikloidne tirnice. Spoznanja in izsledke raziskav je kasneje objavil v članku Cikloidi - pogonska krila, kinematika, razmerja tokov in moči ter njihova povezanost (Zykloiden-Treibflügel, Kinematik, Strömungs- und Kräfteverhältnisse und allgemeine Zusammenhänge, 1932).
Ladijska pogonska enota, ki jo je razvil S. v sebi združuje pogon in krmiljenje. Vijak sestavlja glava vijaka, ki rotira pri dnu ladje, iz katere štrli od tri do šest lopatic. Vsaka lopatica se med vrtenjem okrog središča glave vijaka premika tako, da gre lopatica, ki je na njo pravokotna, vedno skozi isto točko. Položaj točke krmiljenja je odločilen za smer in količino potisne sile, število vrtljajev pa pri tem ostane konstantno. Svoj izum je prijavil 7. decembra 1925, 15. decembra 1926 pa je za svojo iznajdbo prejel avstrijsko patentno številko 105723. V sodelovanju s podjetjem J.M. Voith iz St. Pölten-Heidenheima (Württemberg) mu je kasneje uspelo izvesti tehnično rešitev zamisli. Prvi poskusni vijak s 60 KM je bil tako sestavljen leta 1928, vgradili pa so ga v ladjo »Torqueo«. 1930 je sledila vgradnja drugega ladijskega vijaka v vlačilec Uhu na reki Donavi, leta 1933 pa je novi pogon dobila prva prekooceanska ekspedicijska ladja Makrele.
Dandanes se Voith-S.-jevi vijaki uporabljajo povsod, kjer je pri ladjah ali plavajočih napravah potrebno zelo natančno manevriranje, kot na primer pri rečni plovbi za prevoz potnikov (na primer v Avstriji pri ladji Theodor Körner) in pri številnih pristaniških vlačilcih, plavajočih dvigalih in podobnem.
