VOTOČEK, Emil

V. je bil sin praškega trgovca s papirjem in bi moral prevzeti očetov posel. Zato je po zaključku gimnazije obiskoval trgovsko akademijo. Vendar pa se je V. bolj zanimal za kemijo, predvsem za organsko in zato se je vpisal na Češko visoko tehnično šolo za kemijo v Pragi. Po zaključku študija je preživel eno leto v Mulhousu v Franciji, kjer se je spoznaval s kemijo barv, še eno leto pa v Göttingenu v Nemčiji, kjer se je ukvarjal z raziskovanjem saharidov.
Z letom 1895 je začel delati kot asistent na Češki visoki tehnični šoli, po habilitaciji leta 1900 pa kot docent. Njegov učitelj Raýman, učenec Friedericha Augusta von Kekulésa ter profesor organske kemije na praški Karlovi univerzi, ga je habilitiral in vzpodbujal. Leta 1906 je postal izredni naslednje leto še redni profesor za eksperimentalno anorgansko in organsko kemijo na Visoki tehnični šoli, kjer so ga v letu 1921/22 izvolila za rektorja. Na visoki šoli je ostal dejaven do njenega zaprtja leta 1939.
Območje njegovih interesov je bilo široko in je obsegalo organsko, anorgansko in analitično kemijo. Poleg vrste odkritij, še posebej na področju saharidov, je odgovoren za mednarodno priznano terminologijo na področju metilpentoze. Veliko let je kot član sodeloval v terminološki komisiji za organsko kemijo, ki je delovala v okviru organizacije International Union of Pure and Applied Chemistry (IUPAC). Njegovo delo na področju kemije saharidov se je nanašalo na izolacijo in karakterizacijo saharidov. Tako je odgovoren za oznake za epimere, za določeno vrsto prostorske izomerije povezav kot tudi za številne sinteze saharidov in njihovih derivatov.
Kot učitelj je izdal več učbenikov organske in anorganske kemije. Da bi prispeval k hitrejšem širjenju mednarodnega raziskovanja, je skupaj z Jaroslavom →Heyrovskýjem ustanovil časopis „Collection of Czechoslovak Chemical Communications“. Znal je več jezikov: francoščino, poljščino, srbo-hrvaščino, italijanščino, španščino in nemščino. Ta izredni talent za jezike mu je omogočil, da je izdal več kemijskih slovarjev ter češko-francoski konverzacijski priročnik. Nadarjen je bil tudi na glasbenem področju. Po študiju na praškem konservatoriju je komponiral komorno glasbo in samospeve.
Od leta 1972 podeljuje direktor Kemijsko-tehnične visoke šole v Pragi Votočkovo medaljo za posebne znanstvene dosežke na področju kemije. Leta 1933 so Votočka predlagali za Nobelovo nagrado za kemijo, a je tisto leto podelitev odpadla.