ŠKODA, Emil

Š. se je rodil v premožni družini in je po končani realki, ki jo je obiskoval v Pilsnu in potem v Egerju, študiral najprej dve leti na Tehnični visoki šoli v Pragi, nato pa še v Stuttgartu. Leta 1859 se je kot prostovoljec udeležil vojne v Italiji, kjer si je nakopal želodčno bolezen, ki ga je spremljala celo življenje. Študij je končal na Tehnični visoki šoli v Karlsruheu. Prve inženirske izkušnje si je Š. pridobil v Chemnitzu in sicer v tovarni obdelovalnih strojev, ki jo je ustanovil Richard Hartmann, kasneje pa v Magdeburgu v tovarni Gruson, kakor tudi v Bremnu v strojni tovarni Wesser. Po povratku v Pilsen je delal kot glavni inženir v strojni tovarni grofa Ernsta von Wallensteina. Leta 1869 je Wallenstein tovarno prodal svojemu glavnemu inženirju. Proizvodni program je obsegal parne stroje, kotle in črpalke, stroje za tovarne sladkorja, stroje za pivovarne, tovarne papirja in briketarne. Podjetje se je pod Š.-inim vodstvom razširilo, zavzelo tudi rusko tržišče in leta 1876 je odprl podružnico tudi v Kijevu. Takrat je imela njegova strojna tovarna 150 zaposlenih. Od 1870-tih let naprej je tovarna, razen občasne ciklične stagnacije, doživljala širitev za širitvijo: 1871 je začela obratovati nova livarna, 1872 opremljanje montažnega obrata z novimi žerjavi in strojne tovarne z novimi obdelovalnimi stroji, 1882 odprtje livarne za modele in kovačnice, 1885 pa je začela obratovati nova jeklarna. Leto kasneje je Š. zgradil svojo lastno železniško postajo „Pilsen-Škodawerke“ in tovarno za državno železnico Dunaj - Eger. V 1880-tih letih mu je uspel tudi vstop v oboroževalno industrijo in sicer z izdelovanjem tankov. 1888 je Š. izdelal prve lafete za topove in leta 1890 pričel s serijsko proizvodnjo topov kalibra 47 mm, 70 mm, 120 mm in 150 mm. Takrat je bilo v podjetju zaposlenih 3.000 delavcev in tovarne Škoda so veljale za največjega proizvajalca orožja v monarhiji. 1897 so začele obratovati nove jeklarne za vlivanje jekla in jeklarna Siemens-Martin, kakor tudi tovarniški obrati za apretiranje in vlivanje modelov. Tovarne Škoda so v tem času poleg topov izdelovale tudi oklepne ladje in oklepne kupole, dele iz jeklene litine in kovane dele, kot na primer nosilce in krmilne grede. Leta 1899 je uspešno izvedeno preoblikovanje v delniško družbo „Škodawerke a.s.“ v Pilsnu. Š. je kot predsednik upravnega sveta in kot direktor tovarn ohranil pomemben vpliv na družbo. Okrog leta 1900 je zaposloval 4.000 delavcev in 200 uradnikov. Izdelki tovarn Škoda med drugim oprema za plovila vojne mornarice, stroji za tovarne sladkorja ali pivovarne, parni in plinski motorji, dvigala, hidravlične stiskalnice, stroji za rudnike in zamrzovalniki so se prodajali po celem svetu. Med drugim je Š. dobavil tudi turbine za elektrarno na Niagarskih slapovih. Nenadna smrt ustanovitelja med vožnjo iz zdravljenja v Bad Gasteinu je prekinila dinamičen razvoj podjetja. Kot številni patriarhalno naravnani podjetniki njegove generacije se je Š. udejstvoval tudi na socialnem področju: leta 1871 je ustanovil zdravstveno zavarovalnico za svoje delavce in leta 1893 pokojninsko družbo za uradnike. Na najvišji točki njegove podjetniške kariere ga je cesar leta 1899 imenoval za dosmrtnega člana zgornjega doma.
Leta 1925 je tovarna Škoda prevzela avtomobilsko tovarno Laurin & →Klement v Mlada Boleslavu. Kot del skupine VW se je dolgo uveljavljeno podjetje ohranilo do danes.