OISTER, Anton
(OJSTER)
* 18. 1. 1867, Maribor, Slovenija
† 31. 8. 1944, Ljubljana, Slovenija
izumitelj (padalo)
O. se je izučil za poklic tapetnika, vendar je pri železnicah delal kot vlakovodja. S tem delom pa je moral, zaradi poškodbe pri težkem padcu z vlaka, prenehati leta 1907. Zopet se je zaposli kot tapetnik in pričel izdelovati varnostno opremo za železniški, ladijski in letalski promet.
Po prelomu stoletja je bilo v središču njegovega zanimanja letalstvo, ki se je takrat začelo razvijati. O. je konstruiral različne modele balonov na vroč zrak in cepeline. Ko je bil leta 1903 očividec smrtne nesreče češkega balonarsko-padalskega artista Jana Plačeka, pa se je vse bolj posvečal izdelavi nove vrste varnostne opreme - padalu. Z uporabo kovinskih konstrukcij, je dosegel hitrejše odpiranje padal. Za reševanje balonarjev je konstruiral padalo, s katerim je bilo moč rešiti štiri osebe skupaj s košem balona. Eno takšnih reševalnih padal je leta 1914 uspešno predstavil komisiji v Fischamendu (Avstrija). Do 1914 je O. prijavil dvanajst patentov.
Naslednji logični korak je bil razvoj majhnega padala za reševanje iz letal, ki ga je v Ljubljani preskušal s pomočjo lutk. Proti koncu prve svetovne vojne je dobil veliko naročilo avstro-ogrske vojske in zatem s svojim sinom Viktorjem v Ljubljani odprl podjetje »O. in sin«. Do konca vojne je tako izdelal okrog 500 padal.
Že leta 1915 je namesto kovinskega mehanizma konstruiral majhno padalo, ki ga je uporabnik izvlekel iz nahrbtnika. Ker pa te iznajdbe ni patentiral, danes za izumitelja padala velja Američan Irvin (1919). Po vojni je O. s sinom razvijal padalo, ki bi lahko kabino poškodovanega letala s pilotom, ali pa kar celo letalo, varno spustilo na tla. Potem ko je sin zapustil njuno podjetje, se je O. vrnil k tapetništvu in iznašel originalen sistem rolet, ki so se zložile same od sebe.
