SVOBODA, Antonín

S. je leta 1931 diplomiral kot inženir strojništva in elektrotehnike na Češki visoki tehnični šoli v Pragi in potem študiral še na Naravoslovni fakulteti Karlove univerze. Od leta 1934 je bil asistent na Inštitutu za matematiko in fiziko na Visoki tehnični šoli in leta 1936 doktoriral iz področja tehničnih znanosti. Naslednje leto se je pričel ukvarjati z razvijanjem radiokompasa za krmarjenje protiletalskega orožja po naročilu obrambnega ministrstva. Po nemški okupaciji Češkoslovaške se je leta 1939 preselil v Francijo, kjer je lahko svoje delo na radiokompasih nadaljeval pri „Société d´Applications Générales d´Electricité et Mécanique“ v Parizu. Ko so Nemci zasedli tudi Francijo, se je izselil v ZDA, kjer je postal vodilni inženir in podpredsednik družbe »ABAX« v New Yorku, ki je proizvajala radiokompase za njegove sisteme.
Za izračun položaja letala med letom, glede na vnaprej določene parametre je S. uporabil analogni računalnik z mehaničnimi vzvodnimi elementi za izvedbo operacij; sistem za katerega je kasneje razvil in izdal tudi teorijo in za katerega je v Ameriki prejel več patentov. Od leta 1943 je kot redni član Radiation Laboratory of Massachusetts Institute of Technology naprej razvijal analogne računske naprave za radiokompase krmilnih sistemov za določanje smeri streljanja. Zaradi svojih zaslug za zmago zaveznikov je leta 1948 prejel priznanje ameriške vojne mornarice.
S. se je leta 1946 vrnil v Češkoslovaško in zopet delal kot asistent na Matematičnem inštitutu Visoke tehnične šole, kjer je leta 1948 tudi doktoriral. V okviru svoje pedagoške dejavnosti je imel tudi posebna predavanja o matematičnih napravah za študente Fakultete za strojništvo in elektrotehniko. Približno istočasno je ustanovil raziskovalni laboratorij v praški podružnici Zbrojovka Brno in pričel z razvijanjem funkcijskih modelov relejnih kalkulatorjev, kot tudi bolj zapletenih matematičnih strojev. Ta laboratorij je bil osnova za kasnejši raziskovalni in razvojni oddelek podjetja ARTIMA. Za projekt računalnikov na luknjane kartice, ki so jih kasneje množično proizvajali pri ARITMI, je leta 1955 prejel državno nagrado.
Leta 1950 je bil ustanovljen Osrednji matematični inštitut, v sklopu katerega je imel S. svoj laboratorij, ki ga je kasneje povečal v raziskovalni inštitut in ga vodil, dokler ga niso leta 1964 razrešili iz političnih razlogov. Tu so začeli razvijati projekt velikih relejskih računalnikov SAPO, prvih računalnikov na Češkoslovaškem, katerega podsistem so prvič zagnali leta 1957. Prvi generaciji računalnikov je sledil računalnik EPOS 1, ki je vseboval elektronke, naprednejša verzija EPOS 2 pa je vsebovala tranzistorje.
Leta 1964 je S. odšel drugič v ZDA, tokrat v raziskovalni center General Electricsa v Phoneixu v Arizoni. Kmalu po tem je odšel na Univerzo v Los Angeles, kjer je bil leta 1968 imenovan za profesorja, upokojil pa se je leta 1977. Predaval je o logičnih zasnovah, računalniški arhitekturi in računalniški aritmetiki. Ko je kot gostujoči profesor leta 1975 obiskal Univerzo v Parizu je istega leta zadnjič obiskal tudi svojo domovino Češko.