JASLINSKÝ , Andrej
(JASZLISZKY)
* 1. 9. 1715, Svinica, Slovaška
† 1. 1. 1784, Rožňava, Slovaška
fizik
J. je obiskoval gimnazijo v Košicah in po vstopu v jezuitski red leta 1733 študiral na jezuitski univerzi v Košicah in Trnavi. J. je med drugim delal kot pridigar v Varaždinu, kot profesor filozofije in prefekt seminarja pridigarjev na dunajskem Pazmaneumu, kot profesor teologije in filozofije na Univerzi v Trnavi, kot rektor kolegija in kot magister novincev v Trenčinu, ter na koncu tudi kot rektor Univerze v Trnavi (1771). Po razpustitvi jezuitskega reda in podržavljenju univerze je deloval kot kanonik v Rožnavi (1773).
Glede teorij o materiji je bil privrženec atomizma Pierra Grassendija, zastopal pa je tudi njegov nauk o obstoju vakuuma. Fiziko je še smatral za del filozofije. Glede na pogoje na jezuitski univerzi v Trnavi pomenijo njegovi učbeniki za fiziko korak naprej, glede na pisanje učbenikov v tistem času. To je bil eden izmed predpogojev za izvajanje reform, ki jih je Marija Terezija postavila glede visokega šolstva leta 1753.
V teh učbenikih se elementi včasih pojavljajo v luči materialističnega svetovnega nazora, včasih pa slonijo tudi na deistični filozofiji. Principi Descartesove fizike se tu mešajo s tistimi, ki jih je zagovarjal Newton. Brez dvomov je zavrnil peripatetično aristotelsko fiziko in ptolemajski sistem, poudaril nedoslednosti sistema Tycha de Brache in Kopernikov sistem sprejel le kot hipotezo. V učbenikih fizike, ki jih je napisal, so posebej zanimiva njegova spoznanja s področja biologije. Veliko njegovih pogledov na svet je nasprotovalo bibliji, in s tem nauku katoliške cerkve, zato se je J. trudil, da bi cerkveni nauk in znanstvena dognanja med seboj uskladil. Kadar to ni bilo mogoče, je kot zaprisežen cerkvi le-tej dal prednost, četudi je bilo to v nasprotju z znanstvenimi dokazi in empiričnimi dognanji.
