RIEDLER, Alois
* 15. 5. 1850, Gradec, Avstrija
† 25. 10. 1936, Semmering, Avstrija
inženir strojništva
R. se je rodil kot sin slikopleskarja in v Gradcu študiral strojništvo. Sprva je deloval kot asistent na Nemški tehnični visoki šoli v Brnu, potem pa na Dunaju (1875) kot konstruktor in učiteljski svetnik za strojništvo. 1880 je bil izbran za izrednega profesorja na Tehnični visoki šoli v Münchenu, leta 1883 pa za rednega profesorja na Tehnični visoki šoli v Aachnu.
Svoj univerzitetni dom je R. našel med leti 1888 in 1921, in sicer na Tehnični visoki šoli v Berlin-Charlottenburgu. Tam je R. leta 1895 uredil prvi strojniški laboratorij, napisal temeljno delo o strojniškem risanju in se poleg številnih drugih dejavnosti
osredotočil tudi na visoko obratne črpalke in ventilatorje, katere je prvič konstruiral s krmilnimi ventili. Kot Johann von →Radinger je tudi R. propagiral uporabo hitro obratujočih strojev za doseganje večje ekonomičnosti. Poleg tega pa se je nadrobno ukvarjal z rudarskimi stroji in trajno vplival na razvoj izgradnje parnih turbin.
R. je bistveno podpiral praktično usmerjeno izobraževanje na tehničnih visokih šolah, ki naj bi bilo povezano z najboljšo znanstveno stopnjo izobrazbe. Doprinesel je tudi k uvedbi naziva diplomirani inženir in doktorskih nazivov po končanju študija tehničnih visokih šol. Leta 1899 je cesar Wilhelm dopustil Tehnični visoki šoli podeljevanje doktorskega naslova. Takratni rektor R. je bil član najožjega prijateljskega kroga cesarja. Tajni svetnik R., doživljenjski član pruskega zgornjega doma, je bil častni senator in častni doktor številnih nemških visokih šol, nosilec grashofskega spominskega kovanca Združenja nemških inženirjev in od leta 1900 korespondenčni član Avstrijskega inženirskega in arhitekturnega združenja.