PRAŻMOWSKI, Adam
* 15. 3. 1821, Varšava, Poljska
† 5. 2. 1885, Ville d`Arvay pri Parizu , Francija
astronom, mehanik
P. je od leta 1839 do leta 1848 delal v astronomskem observatoriju v Varšavi, kjer je bil pomočnik pri meteoroloških opazovanjih. Do leta 1863 je delal kot astronomski opazovalec pod vodstvom Jana Baronowskega. Za potrebe astronomskih in meteoroloških opazovanj je izdelal termometer, barometer, aerometer in magnetometer. Za brušenje leč je odprl svojo lastno delavnico. Izdelal je tudi prvo električno uro v Varšavi in v observatoriju sestavil Foucaultovo nihalo.
Od 1846 do 1849 se je P. udeležil pri delih triangulacije in pri tem izvedel potrebna astronomska opazovanja. Takrat je določil azimut za Varšavo. Njegova dela so bila pomembna, saj so lahko poljsko triangulacijsko mrežo povezali s Prusko in Avstrijsko. 1852 ga je direktor observatorija v Pułkówu, W. Struve, pooblastil za vodenje meritev na južnem odseku meridianskega loka od izliva Donave do severnega ledenega morja.
Dosežke svojih meritev je leta 1853 predstavil na Akademiji znanosti v St. Peterburgu. V naslednjih letih je, v okviru svojih raziskav o polarizaciji svetlobe, konstruiral indikator napetosti, ki so ga uporabili pri raziskavi kometa Donati in za opazovanje popolnega Sončnega mrka, 18. julija 1860 v Španiji. S svojim indikatorjem napetosti je dokazal polarizacijo svetlobe Sončeve korone. S tem je popravil takrat veljavno teorijo, da naj bi bila atmosfera, in ne sonce, vir svetlobe in toplote.
Med 1860 in 1863 je P. delal kot adjunkt na medicinsko-kirurški akademiji (1862 visoka šola), kjer je predaval fiziko in se ukvarjal z izdelavo aparatov za fizikalni kabinet.
1863 je zapustil Poljsko in se 1865 zaposlil v optični delavnici Friedricha Edmunda Hartnacka v Parizu, ki jo je od leta 1870 tudi vodil, ker je moral Hartnack zaradi nemško-francoske vojne zapustiti Francijo. 1879 mu je delavnico prodal. Njegovi dosežki so bili nagrajeni na svetovnih razstavah v Parizu leta 1867 in 1878. 1873 je na tržišče postavil novi saharimeter. Za pariški observatorij, ki ga je vodil J. Janssen, je izdelal dva heliografa. Opise svojih naprav je P. izdal v Comptes Rendus hebdomadaires des seánces de l’Academie des Sciences. Velja za enega redkih poljskih finomehanikov, ki so dosegli uspeh na evropskem tržišču proizvodnje znanstvenih instrumentov v drugi polovici 19. stoletja.
